Vroče ta hip

Stenice so spet tu!

Stenice lahko potujejo s pohištvom, prtljago, obleko in drugimi osebnimi stvarmi.
Stenice lahko potujejo s pohištvom, prtljago, obleko in drugimi osebnimi stvarmi.

Sodite med tiste, ki so prepričani, da so stenice stvar revščine, slabih higienskih razmer, umazanije torej, predvsem pa stvar preteklosti? Motite se.

Stenice se po nekaj desetletjih spet pasejo s človeško krvjo. In to se ne dogaja le v ZDA, temveč tudi pri nas. Kar precej ljudi vam lahko pove, kako so se (ali pa se prav zdaj) neizmerno trudili, da bi se jih znebili. Res neizmerno, ker je za to potrebno veliko časa, dela in tudi denarja.

Ko sem bila pred leti na obisku na neki univerzi v Londonu in tam nekaj noči prebila v študentski sobi na kolidžu, sem se vsako jutro zbudila z nekaj izpuščaji na rokah in nogah, ti so postali hudo srbeči, če si se začel praskati. Takoj mi je bilo jasno, da so me ponoči napadli neki insekti. Takrat sem prvič slišala za »bed bugs«, kakor jim pravijo angleško govoreči. Še sanjalo se mi ni, da so to čisto navadne stenice. Imela sem srečo, saj je bil kovček v bližini postelje (tiste sobe so špartansko majhne) in bi se ti angleški »hroščki« lahko lepo preselili z mano vred v Ljubljano. Pa se niso.

Pred nekaj leti smo tudi brali, kakšne težave s to golaznijo imajo v ZDA, tam so stenice poselile nekaj najslovitejših hotelov v New Yorku in Chicagu, kasneje pa tudi po drugih mestih. Tudi vse to se nam je zdelo daleč in nekako eksotično.

Stenice v novem stanovanju 

Vendar pa ni treba ne v London ne v ZDA, da naletimo na stenice. Najbolj grozno zgodbo nam je povedala Anja Egelič. Da so v njihovem novem stanovanju, kamor so se komaj dobro preselili, stenice, je ugotovila oktobra lani. Tam so morale biti že prej, meni. Vendar nihče ne ve, kako so zašle v nov blok na Brdu (v naselju Zeleni gaj). Že septembra je opazila, da sta njena otroka (stara tri in šest let) popikana. Mislila si je, da so krivi komarji, saj je bilo še poletje. Poklicala je strokovnjaka za dezinsekcijo, in ta ji je že po opisu po telefonu dejal, da gre skoraj zagotovo za stenice. Ni mogla verjeti. Stenice? V novem stanovanju? V 21. stoletju in urejenih življenjskih razmerah? Nikakor. Vendar ji ni dalo miru. Zvečer je vzela lučko in šla gledat pod jogi. Skoraj bi jo zadela kap. Tam je mrgolelo živalic. Danes ve, da ni šlo za odrasle stenice, te so se očitno dobro in hitro skrile, temveč za »mlade«. Bilo jih je toliko, da se jih ni dalo prešteti. Lezle so vsepovsod. »Ko sem to videla, se nisem več obotavljala. Poklicala sem strokovnjake za dezinsekcijo, ti so prišli in stanovanje dobro poškropili z insekticidom. Takrat sem morala za dva dni oditi in mislila sem si, da ko se vrnem, nočne more s stenicami ne bo več. Kako sem se motila!« je pripovedovala.

Stenice so bile tudi v hrani 

Ko je prišla domov, je namreč potegnila s svojega mesta škatlo z lesenimi igračami in spet kar onemela od groze: stenice so bile povsod, lezle so po igračah. »Kar srh me je spreletaval. Ko sem malo bolje pregledala stanovanje, sem jih videla ogromno, bile so povsod, v knjigah, po stenah so lezle, celo v hrani so bile. Seveda sem še enkrat poklicala iztrebljevalce. Povedali so mi, da so se stenice očitno precej namnožile.« Takrat se je odločila, da stvari ne bo več prepuščala drugim, in ugotovila, da je očitno treba ta problem jemati resno, sicer se stenic ne bodo nikoli znebili. Da, tudi na izselitev iz novega stanovanja je pomislila. A to ne bi nič pomagalo. Stenice bi verjetno preselili s sabo. Rešitev je bila torej samo ena: soočiti se s problemom in se ga znebiti z doslednimi ukrepi.

Pri nas je premalo nasvetov za ukrepanje. Ker očitno škropljenje z insekticidi ni bilo dovolj, je šla Anja preverjat na spletne strani, kako se tega lotevajo v ZDA. Pri nas je dosti premalo informacij, poleg tega ljudje stenic in težav, ki jih lahko povzročijo, očitno ne jemljejo dovolj resno. Če berete forume na spletu, nekateri »samo malo posesajo, pa je problem rešen«, drugi sami z nečim škropijo in preperejo posteljno perilo ter mislijo, da so se stenic znebili. »Američani imajo s tem precej izkušenj in tudi temeljiti so, zato sem sklenila slediti njihovim priporočilom.« To je pomenilo, da je pogledala v vsak kot, preverila vsak predmet, oprala vsako stvar. Za uničenje zadostuje, če je predmet najmanj 20 minut v vodi s temperaturo več kot 70 stopinj. Perilo in obleke pa je najbolje oprati na 95 stopinj Celzija. To seveda pomeni, da se precej oblačil uniči. »Res je, veliko jih je šlo v smeti. Enako velja za veliko predmetov. Najhuje je bilo z otroškimi igračami. Otroka sta me že začela obtoževati, ker sem jih metala proč, saj so jima bile ljube. Pa tudi sicer sta imela strogega režima čiščenja več kot dovolj. Kar predstavljajte si, takoj, ko sta prišla domov, sta se morala najprej sleči, in sicer čisto vse, potem pa preobleči v popolnoma sveže oprana oblačila,« je razlagala Anja.

Stenice so jim spraznile stanovanje. Stenice so družini Egelič tako rekoč spraznile stanovanje, toliko stvari so morali zavreči. Postelje je bilo treba popolnoma razstaviti. Ko so dvignili vzmetnice, so po njimi naleteli na pravo kraljestvo stenic. Bile so pod okvirji slik, v knjigah, teh so tudi veliko zavrgli, ker jih pač ne moreš prati. Lahko pa daš za tri tedne v zamrzovalnik na temperaturo minus 18 stopinj Celzija (ali še nižjo). Anja se je namreč odločila, da otroških knjig ne bo uničila. Da zmeda v stanovanju ne bi bila prehuda, so predmete spravili v vreče in jih razdelili na tiste, ki so že bili očiščeni, in tiste, ki so na to še čakali. Na srečo ima stanovanje dve veliki terasi in so vreče lahko čakale tam. Potem se je Anja sistematično lotevala vsake vreče posebej. To je počela dva meseca in pol.

stenice3.jpg

Zelo visoki stroški 

»Prala sem kar naprej, zamrzujem pa še vedno. Računam, da bom končala nekje do maja letos,« je povedala. Postala je prava strokovnjakinja za odpravljanje stenic. Te so življenje družine Egelič postavile na glavo. Anja, ki sicer dela doma, je vsak dan porabila najmanj sedem ur samo za ukvarjanje s tem. Stroški za iztrebljevalca niti niso bili tako visoki, če jih primerjamo s tem, koliko časa se je družina ukvarjala z reševanjem težave. Samo iztrebljevanje jih je stalo med 300 in 400 evri. Toda k temu je treba prišteti vse predmete, ki so jih vrgli stran, vsa oblačila, posteljnino, knjige ... Škode je zanesljivo za nekaj tisoč evrov.
Ne podcenjujte stenic! Stenice so torej očitno problem, ki ga ne gre podcenjevati. To so parazitski insekti (Cimex lectularius), ki se hranijo s človeško krvjo. Lahko sicer napadejo tudi živali, piščance, netopirje in domače živali. Včasih so sumili, da prenašajo gobavost, vročico, brucelozo, vendar pa niso nikoli zasledili, da bi s temi mikrobi okužili človeka. Ko so izumili dobro znani insekticid DDT (ki je danes prepovedan zaradi škodljivosti za človekovo zdravje), so stenice iz življenja človeka skoraj popolnoma izginile. Ko pa je bil DDT prepovedan in novih sredstev, ki bi ga učinkovito nadomestila, še ni bilo, so se znova začele pojavljati. Rade se naselijo v človeška prebivališča, in sicer čim bliže svojemu »gostitelju«, najraje čim bliže postelji. Zato jih najdemo v posteljnih okvirih, vzmetnicah, skratka v vseh delih postelje, za robovi rjuh, v pregibih, kjer so rjuhe sešite. Zalezejo pa se tudi v razpoke na stenah, pod slike ali okvirje slik (tudi okvirje je treba razstaviti), v predmete, ki so blizu postelje. Zato tudi ni dobro puščati prtljage pri postelji, ker lahko zaidejo vanjo in se z vami preselijo v vaš dom, kar se zelo pogosto dogaja. Rade se skrijejo v copate, ki jih odlagamo ob postelji in nam še na misel ne pride, da bi jih dobro pregledali ter oprali na visoki temperaturi.
Posteljne stenice, kakor jih tudi imenujejo, so majhne, ploščate žuželke, dolge povprečno od šest do devet in pol milimetrov. Anja nam je zaupala, da si je pri identifikaciji pomagala s telefonom, s katerim jih je fotografirala, tako živalce same kot njihova jajčeca. Posnetke je potem povečala in v jajčecu so se že dobro videle oči. Odrasla stenica na dan izleže od enega do 12 jajčec; po 17 dneh se iz jajčec izležejo nimfe, v desetih tednih pa dozorijo v odrasle živali. Najdejavnejše so ponoči, ko se navadno hranijo. Opazimo lahko tudi njihove drobne rjavkaste iztrebke. Če je insektov veliko, bo v prostoru tudi smrdelo.

Bolezni ne prenašajo 

Strokovnjaki sicer pravijo, da stenice ne prenašajo bolezni (kot na primer komarji ali klopi), so pa lahko nekateri ljudje alergični na njihove ugrize. Ko človeka ugriznejo, mu v kožo spustijo snovi, da preprečijo bolečino (da človek ne opazi ugriza in lahko v miru sesajo kri). Mesto ugriza lahko nekoliko oteče in srbi. Večinoma, kot rečeno, ljudje s tem nimajo zdravstvenih težav. Veliko hujši pa je lahko psihološki učinek. Stenice so tudi izredno odporne živali, v primernih razmerah lahko brez hrane preživijo celo leto dni. Pri človeku pa jih ne privlači vonj po krvi, temveč toplota in ogljikov dioksid (ki ga izdihavamo).

Milan Lovrec z nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano nam je povedal, da pri nas letno ni prav veliko prijav infestacije s stenicami (manj kot deset), največkrat jih pokličejo iz hotelov. Vendar pa to še ne pomeni, da imamo le toliko infestacij, saj se posamezniki navadno problema lotijo sami in pokličejo katero od podjetij, ki se ukvarjajo z iztrebljanjem mrčesa. Na spletu jih lahko najdete kar precej.

Strokovnjaki za uničevanje mrčesa preškropijo stanovanje s posebnimi insekticidi. Teh v normalni prodaji ni mogoče dobiti, je povedal Milan Lovrec, zato je res najbolje poklicati strokovnjake. Toda zgodba družine Egelič nam pove predvsem to, da se mora vsakdo sam najbolj potruditi, da se golazni zares znebi. Pri tej družini so zelo natančni, kaj kdo prinese v njihovo stanovanje. Resnici na ljubo nihče ne sme prinesti ničesar, tako hudo je bilo.

Škodljivost insekticidov 

Kot rečeno, so včasih stenice zelo učinkovito uničevali z DDT. Potem pa kar dolgo ni bilo tako učinkovitega insekticida, da bi bil nadlogi kos. Poleg tega so živali postale odporne proti nekaterim strupom. Novejši insekticidi pa so lahko škodljivi, če jih človek nevešče uporablja sam. V ZDA, kjer se lahko kupi skoraj vse, so nekajkrat poročali o zastrupitvi z insekticidi. Zato je treba za dezinsekcijo poklicati strokovnjake, medtem ko se je treba vseh tistih drobnih in manj drobnih opravil s čiščenjem lotiti kar lepo sam.