Vroče ta hip

Marina Petrič iz Ljubezni po domače: 15 let samska

Miroslav Šinkovec in Marina
Miroslav Šinkovec in Marina
Miro Majcen

Nora in svobodna.

Marina Petrič je bila samska petnajst let in se s tem ni obremenjevala. Morda je ravno zato v oddaji Ljubezen po domače našla svojega moškega, Mirana, s katerim sta se tudi že zaročila. Povezalo ju je, kot pravi, to, »da sva nora in svobodna, da na svet gledava drugače kot večina ljudi«.

To sta ugotovila med obiskom Verone in med nočnim pogovorom. »Takrat, ko je Irena zaspala,« pojasnjuje. »Takrat je iskrica preskočila, čeprav sva se potem še nekaj časa tipala, se spoznavala.« Pravi, da je sodelovanje v taki oddaji za nekoga, ki ni v rosnih letih, lažje, »saj imaš pač več izkušenj in razumsko gledaš na vse. Tudi če si osemdesetodstotno prepričan, da je tisto, kar ti govori srce, pravo, ti zrelost pač narekuje, da tistih dvajset odstotkov dobro pretehtaš.«

Nastopanje pred kamerami ji še zdaleč ni tuje, saj je bila v mladosti fotomodel, posnela je reklamo za Radensko in bila statistka v vojnih filmih. Po poklicu je medicinska sestra, trgovka in refleksoterapevtka, zdaj pa dela s starejšimi ljudmi 24 ur: dežurna je sedem dni, potem je sedem dni prosta. Refleksno masažo stopal obožuje in v smehu razkrije, kako je lani na plaži masirala prijateljico, in ko so to videli drugi, so se potem še oni zgrnili k njej, da bi bili deležni dotika njenih čarobnih rok. Na komplementarne oblike zdravljenja prisega in se namerava v tej smeri še naprej izobraževati. Med drugim v prostem času nabira tudi zelišča in brez zadržkov razkriva, da je to ostanek kakšnega prejšnjega življenja, ki ga je preživela v Tibetu. Ta ji je zelo pri srcu, saj je svoji psički dala ime My-kin, kar v tibetanskem jeziku pomeni družina. Poleg My-kin ima še Nasy, ki je njena hčerka. Z njima zelo rada preživlja prosti čas, kar pa zadeva Tibet, je jasno, da dela tudi tibetanske vaje. Odkar se je povezala z naravo in se začela prehranjevati presno, dodaja, se je njeno življenje povsem spremenilo.

Seveda svoj čas namenja tudi otrokom: ima dve hčerki, stari 27 in 25 let, dva sinova, stara 36 in 33 let, in dva vnučka, ki ji pomenita vse na svetu. Sinova bolj malo vidi, saj sta v tujini in zato Mirana še nista spoznala: »Tako pač mora biti. Prepričana sem, da bo napočil čas, ko se bo to spremenilo.« Sta ga pa videli hčerki, ki jima je všeč, predvsem pa si želita, da bi bila mama srečna. Sprva ni nikomur razkrila, da se je prijavila v oddajo, samo rekla jim je, da gre nekaj snemat (Marina občasno še vedno dela kot fotomodel, da se razbremeni od napornega dela negovalke in dobi novo energijo): »Z otroki drug drugemu od nekdaj dopuščamo, da živimo življenje. Po mojem mnenju moraš dati otroku svobodo, da počne tisto, kar želi, a seveda po pameti, predvsem pa jim moraš dopustiti, da odletijo iz gnezda, ko je čas za to. Svojo družino sem kot levinja ščitila vse življenje in mislim, da sem delo dobro opravila.«

Da tako gleda na svet, da je postala taka, kot je, je zasluga njene stare mame Nežke in tete Tončke, pri katerih je živela, potem ko ji je pri šestih letih umrl oče. »Bili sta svobodni ženski, šli sta časom naprej in sta dopustili, da sem se v to smer razvijala, da imam drugačno gledanje. Drugačna sem bila že pri dvajsetih. Nikoli nisem marala maltretiranja, zatiranja, proti temu sem se vedno borila in bila vedno samozavestna. Vse, ki so mi hoteli škodovati, sem na hitro odpravila. Zelo rada pa tudi pomagam ljudem, jim stojim ob strani. Imela sem društvo Pomoč žrtvam kaznivih dejanj in sem reševala ženske v stiski. Kar koli se mi je v življenju zgodilo, sem iz tega skušala potegniti nekaj pozitivnega in se nekaj naučiti. Nikoli nisem nikogar obtoževala. Tako ali tako mislim, da nam je šest tednov pred rojstvom usoda določena in da ne moremo spremeniti ničesar, kar se nam dogaja. Jaz sem poskušala, a ne gre. To sem ugotovila skozi seminarje in knjige. Dobimo tisto, kar si zaslužimo. Jaz sem ženska, ki živi svoje življenje, gledam svobodna na svet, vzamem samo tisto, kar mi je dano, gledam le, da ni moralno sporno. Za nekatere morda je, ampak za te ljudi pravim, da se napajajo na življenju drugih, v sebi pa ne vidijo, da so nesrečni. Tisti, ki recimo kritizirajo oddajo Ljubezen po domače, imajo v sebi neke zavore. Tisti, ki nas požegnajo, pa so šli s časom naprej. Je pa oddaja tudi krasna preizkušnja za moške, da vidijo, da je težko imeti opravka s petimi ali šestimi ženskami.«

Snemanje oddaje so končali že pred časom, a kot dodaja, skrivnosti, kako se je vse skupaj razpletlo, ni bilo težko varovati, čeprav se z nekaterimi udeleženci še vedno videvajo. Oddaja ji je torej prinesla nove prijatelje, še širši, svobodnejši pogled na svet – in seveda Mirana, o katerem pravi: »Njegova kmetija je zelo sodobna kmetija in on je zelo sodoben kmet. To, koliko ima pod palcem, mi nikoli ni bilo pomembno, prav tako ne, kaj naj bi to pomenilo, da je moj izvoljenec kmet. Meni nobeno delo, ne na kmetiji ne kod drugod, ni bilo odveč. Vedno se rada naučim česa novega.«

To, da se zaradi narave njenega trenutnega dela ne vidita tako pogosto, kot bi želela, sta sprejela, a kot namigne, morda ne bo tako prav dolgo.