Otroci so kot gobe, ki vsrkavajo vse, kar vidijo in slišijo. Prav zato smo najprej in predvsem starši tisti, po katerih se zgledujejo. To velja tudi za lepo vedenje. Če se torej sami ne znamo vesti v družbi, če kričimo, namesto da bi govorili umirjeno, če bentimo in preklinjamo, če ne znamo reči »prosim« in »hvala«, ne moremo pričakovati, da se bodo naši otroci vedli kaj drugače. Zato v prihodnje pomislite, preden spet izustite kakšno sočno, ter se začnite vesti lepo tudi sami.

Zakaj lepo vedenje?

Otroci navadno veliko sprašujejo, zato jih bo tudi ob lekcijah lepega vedenja zanimalo, čemu se je sploh treba lepo vesti. Razložite jim, da se ljudje, če se do njih vedemo lepo in prijazno, ob nas dobro počutijo in so radi v naši družbi. Potem jim zastavite vprašanje, kako bi se počutili sami, če bi se nekdo do njih vedel nesramno in grdo. Kmalu bodo ugotovili, zakaj so manire tako zelo pomembne.  

Prijaznost občutijo že dojenčki

Dojenčki seveda še ne razumejo pomena lepega vedenja, vendar pa nedvomno občutijo, če je nekdo do njih prijazen ali ne. Mamice se s svojimi otročki pogovarjajo nežno in umirjeno z razlogom, saj se mala bitjeca hitro ustrašijo glasnega, grobega in zadirčnega govorjenja. To pa seveda tudi pokažejo - z jokom. Z dojenčkom zato vedno govorite umirjeno in nikoli ne povzdigujte glasu.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Marjetko in Rudija razdvojili, a sta našla pot nazaj

Čeprav sta bila Marjetka in Rudi na neprijetnosti pripravljena, so dogodki vodili do napetosti, tekom katerih sta izgubila nadzor nad dogajanjem. Marjetka nam je zaupala, kaj se je zgodilo med in po snemanju …

»Prosim« in »hvala« znajo reči že malčki

Otroci hitro vpijajo znanje, pa tudi neumnosti in besede, ki jih slišijo od odraslih. Slednjim se sprva morda zdi smešno in zabavno, če otrok izusti kletvico, vendar kaj hitro ugotovijo, da je ne bo kar pozabil, temveč jo bo zaradi pozitivnega odziva staršev še raje ponavljal. Poskrbite torej, da bo otrok ponavljal lepe besede, kot so »prosim« in »hvala«, ter mu razložite, v katerih situacijah se katera beseda uporablja. Na primer, če želite, da otrok nariše risbico, ne pozabite na besedico »prosim«. In ko to stori, se mu nikar ne pozabite zahvaliti. Če vam kdaj vpričo otroka uide kakšna sočna, pa mu priznajte svojo napako in se opravičite, da ste izrekli grdo besedo. Potem mu razložite, da se tudi vi kdaj zmotite, vendar potem napako tudi popravite. Tako se bo otrok med drugim naučil tudi, da je človek zmotljivo bitje.

Pozdrav za lepši dan

Naši najmlajši se radi in hitro učijo, zato velja to izkoristiti tudi za učenje pozdravljanja. Razložite jim, da je treba ljudi pozdravljati na ulici, v bloku, trgovini, vrtcu in šoli, pa tudi drugod. Ko se od nekoga poslavljamo, pa mu rečemo »nasvidenje«. Povejte jim, da bodo z besedicama »dober dan« ljudem polepšali dan. Naučite pa jih tudi, da je treba odzdraviti, če jih nekdo pozdravi prvi. Presenečeni boste, kako hitro se bodo vživeli v »igro pozdravljanja« in kako dobro se jim bo zdelo, ko jim bo kdo odzdravil.

Manire za zdravje

Otroke opozorite, da s kašljanjem in kihanjem v prostor in s tem na ljudi prenašamo bacile, zaradi katerih lahko tudi zbolimo. Zato je zelo pomembno, da vedno kašljamo in kihamo v pregib komolca. Razložite pa jim tudi, da nekomu, ki kihne, zaželimo »na zdravje«. Če nam to izrečejo drugi, kadar kihnemo, pa se jim vsakič vljudno zahvalimo.

Bonton za mizo

Tudi za mizo se je treba znati lepo obnašati, zato je jedilnica zelo primeren kraj za učenje olike. Mlajšim otrokom razložite, da morajo lepo sedeti na stolu in lepo jesti. Morda ne bo odveč niti, če jih opozorite, da se nog ne daje na mizo. Roke si je treba pred jedjo vedno umiti, da bodo čiste, saj z njimi prijemamo hrano in jo dajemo v usta. Ko nam postrežejo jed, se nikoli ne zmrdujemo in ne ugovarjamo, da česa ne bomo jedli. Po jedi pa si usta in roke vedno obrišemo v prtiček in ne v rokav ali hlače. Večjim otrokom pa lahko razložite že, kateri pribor naj uporabijo za katero jed, in jih opomnite, da ni vljudno srebati juhe, cmokati (jedo naj z zaprtimi usti) in preveč govoriti med jedjo.     

Lepo vedenje na štiri oči

Otrokom pojasnite, da se s človekom, ki smo ga pravkar spoznali, rokujemo. Dlani ne stisnemo niti premočno niti preohlapno, sogovornika pa medtem pogledamo v oči. Kadar se nekomu predstavimo, svoje ime povemo jasno in razločno, ob tem pa tudi pozorno poslušamo, kako je ime našemu sogovorniku. Opozorite otroke, da med pogovorom ni vljudno zehati, pogledovati na uro in skakati v besedo ter da je treba sogovornika gledati v oči.

Lepo vedenje po telefonu

Če otrok nekoga kliče po telefonu, mu povejte, da se mora osebi na drugi strani najprej predstaviti, nato pa naj pove, s kom želi govoriti. Če se kdaj oglasi na telefon, kadar kliče kdo, ki želi govoriti na primer z njegovo mamo, pa naj vedno vpraša, kdo kliče, in nato vpraša sogovornika, če želi morda pustiti sporočilo, ker mame ni doma. Mlajšim otrokom je treba razložiti, da nas sogovornik na drugi strani linije ne vidi, zato takrat, kadar govorimo z nekom po telefonu, nikoli ne kimamo ali odkimavamo, temveč vedno odgovarjamo z »da« ali »ne«.

Spoštovanje do narave in živali

Tudi narava si zasluži, da se do nje vedemo prijazno in odgovorno, zato je treba otrokom povedati, naj spoštujejo naravo. To pomeni, da nikoli ne mečejo smeti na tla, temveč le v za to namenjene koše (razložite otrokom pomen ločevanja odpadkov in jim pokažite, v kateri zabojnik spadajo katere smeti), da ne lomijo vej na drevesih, ne trgajo cvetja in ne hodijo po travi tam, kjer to ni dovoljeno. Spoštovanje pa si zaslužijo tudi živali, zato opomnite otroke, naj lepo ravnajo z njimi, saj so tudi one čuteča bitja, tako kot ljudje, in jim ni prijetno, če se do njih obnašamo grdo. Prav zato v gozdu nikoli ne kričimo, temveč govorimo z normalno jakostjo, ter nikoli in nikjer ne plašimo živali.

Otroci so naše ogledalo

Ne pozabite, da smo starši otrokom zgled. Tako, kot se boste obnašali vi, se bodo obnašali tudi vaši otroci. Kadar učite otrok lepega vedenja, pa ne pozabite na prijaznost in potrpežljivost, ki delata čudeže.