Saša Lendero in Miha Hercog Dobra karma

Razkrito: Saša Lendero pred poroko, hči pa že ...

Zachery Ty Bryan Svet24.si

Nekdanji otroški zvezdnik priznal krivdo: zaradi ...

joze damijan Reporter.si

"Kanibal" Jože P. Damijan: osramotil se je z ...

sds, janez janša, Svet24.si

Član SDS ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo, ...

20200908-01023491 Necenzurirano

Nad Kurza zaradi igralničarja, ki v Sloveniji ...

Zorka, Šverc komerc Njena.si

Babice Zorke na teh fotografijah ne boste ...

petra-roi Odkrito.si

Prsata Petra bo na Pohorju stopila še zadnji sneg

Ko starši otroka naredijo za partnerja
| Matic Slapšak/Bodi zdrava

Ko starši otroka naredijo za partnerja

V primeru čustvenega incesta seveda govorimo o veliko soodvisnosti – starš se takega otroka oklepa z vsemi štirimi in ga nerad izpusti iz svojih rok., Profimedia

Kaj se v tem primeru zgodi? Starš in otrok zamenjata vlogi – starš, namesto da bi zadovoljil otrokove čustvene potrebe, od otroka zahteva, da zadovoljuje njegove potrebe.

Ta pa, v posameznih primerih (največkrat na relaciji oče–hči, ki pa ni tako pogost kot zapleten odnos mama–sin), vodi tudi v tisti klasični, odkriti oziroma telesni incest. Zakaj pri starših pride do te pogosto nenadne spremembe? Velikokrat so bili tudi sami žrtve čustvenega incesta in drugačnega načina ne poznajo. Največkrat pa se to zgodi, kadar med staršema oziroma partnerjema zazeva luknja in otrok postane staršev največji zaupnik oziroma celo njegov nadomestni partner. Otroku je tako onemogočeno, da bi odrasel v avtonomno osebo, poleg tega je oropan lastnega otroštva in odrašča v zmedenem svetu ter bo odrasel v pogosto jezno, izkoriščano in ujeto osebo.

Začaranemu krogu težko pripišemo začetek, saj starš največkrat to travmatično izkušnjo prinese s seboj iz otroštva – torej je bil sam v enako zahtevnem incestnem razmerju s svojimi starši in preprosto ne zna drugače. Enako težko je začarani krog presekati in razmerju narediti konec, sploh če smo se sami navzeli vseh teh slabosti. Starši otroke začnemo priklepati nase že v otroštvu – zasipavamo jih tako z darili kot s pozornostjo. Meja med ljubeznijo, pozornostjo in nato razvajanjem je tanka, še tanjša pa je med razvajanjem in zametki čustvenega incesta. In kjer je otrok v družini en sam, vse skupaj ni tako izrazito (edinci so pogosto razvajeni), zato pa se favoriziranje enega in zanemarjanje drugih otrok (v družini z več otroki) lahko razvije v to incestno razmerje, ki pa je – tega ne gre pozabiti – še vedno zelo odvisno od staršev. Odgovorni in čustveno zreli starši se bodo vedno trudili otrokom nuditi vse (najboljše), a jih bodo hkrati vzgajali v samostojne osebnosti, ki bodo prej ali slej odletele iz domačega gnezda in si ustvarile svojega.


Stavki, ki so zelo pogosti in na katere bodite pozorni: 
"Kako sem vesela, da te imam, saj si edini, ki me razume!" 
"Joj, mama me kliče, moram se oglasiti, zagotovo je nujno!" 
"Kajne, da ti ona ne kuha tako dobro kot jaz?!" 

Po drugi strani so žrtve čustvenega incesta tudi otroci, ki so prehitro odrasli – nekateri so izgubili katerega od staršev, morda sta se starša ločila na otrokom neprijazen način in potem so otroci prevečkrat postavljeni pred dejstvo, da bodo zdaj oni gospodarji, da bodo morali skrbeti za mlajše brate in sestre in seveda pomagati ter stati ob strani staršu, ki tako skozi leta pravzaprav postane njegov partner. Tak otrok bo odraščal z izjemnim čutom za odgovornost in zaščito mlajših in si bo tako najverjetneje poiskal partnerja, ki bo ob sebi potreboval zelo močno osebo, ki bo skrbela zanj, in tako se začarani krog čustvenega incesta po navadi spet začne.

Ti, ki ob sebi potrebujejo močno osebo, so tudi tega vajeni iz otroštva – zanje je bilo vedno poskrbljeno in starši so jim dali jasno vedeti, da so bili oni tisti, ki so poskrbeli zanje. Nikoli jim ni bilo treba veliko narediti, ker je to vedno starš naredil boljše, hitreje, učinkoviteje od njih. Te osebe se težko osamosvojijo in si še težje poiščejo partnerja, saj iščejo močno, zaščitniško osebo, ki bo morala ustrezati njihovim staršem. In kot da to ne bi bilo dovolj, bodo partnerja vedno primerjali z oboževanim staršem.

V primeru čustvenega incesta seveda govorimo o veliko soodvisnosti – starš se takega otroka oklepa z vsemi štirimi in ga nerad izpusti iz svojih rok. Dogajajo se bolezni, ki to niso, pomembni telefonski klici ob najbolj nemogočih urah in trenutkih, ki so povsem banalni, nenapovedani obiski in vse pogostejši očitki. Otrok (zdaj že odrasla oseba), ki je bil za starša vajen skrbeti oziroma mu biti vse življenje v oporo ali pa je bil od njega odvisen, ima seveda vedno prisoten občutek, da mora biti staršu vedno in povsod na voljo, zato ga tudi postavlja na prvo mesto – pred partnerja oziroma svojo družino.

Foto: Profimedia - Meja med ljubeznijo, pozornostjo in nato razvajanjem je tanka, še tanjša pa je med razvajanjem in zametki čustvenega incesta.

Kako prekiniti začarani krog?

Ti ljudje so pogosto čustveno zelo labilni in zato je treba z njimi delati v rokavicah, kar pa ne pomaga. Oni se zavedajo svoje premoči in jo izkazujejo skozi svojo nemoč. Zato je treba biti načelen, odločen in dosleden. Popkovnico je treba pretrgati in to staršem jasno povedati. Obstajajo tudi skupine za pomoč (podobno kot recimo Anonimni alkoholiki), ki imajo odlično razvite programe dvanajstih korakov in izurjene mentorje, ki bodo pomagali tako enim kot drugim stopiti na neodvisno pot.

Za razumevanje pomembnosti in težavnosti čustvenega incesta je treba ločevati številne pojme in pri tem nam je bila v veliko pomoč tudi nedavno izdana knjiga Po tihem zapeljani ameriškega strokovnjaka Kennetha M. Adamsa, kjer so zelo jasno opisani različni primeri in tudi rešitve oziroma nasveti, kako si pomagati. Knjiga bo v vsakem bralcu prebudila zavedanje, da čustveni incest ni tabu, ampak nekaj vse bolj vsakdanjega, predvsem pa zelo težavnega za premagovanje. A kot pravi star pregovor: kjer je volja, je tudi pot.

Kaj pa o čustvenem incestu pravi Sanja Rozman, dr. med, psihoterapevtka, ki je med svojim usposabljanjem v ZDA spoznala avtorja knjige Po tihem zapeljani?

Telesni incest zveni kot tisto najhujše v družini, a vse bolj se zdi, da čustveni incest postaja vse glasnejša grožnja?

Čedalje bolj spoznavamo, kako vpliva vzgoja v družini na oblikovanje človekove osebnosti. Nepoučeni ljudje si predstavljajo, da je res hudo, če se eden od družinskih članov neprimerno spolno vede do otroka, pozabljajo pa na grozo, da mora otrok s svojim napadalcem vsakodnevno živeti v intimnosti družinskega okolja in da se pri tem popolnoma napačno uči o ljubezni in odnosih, kar pozneje vpliva na pomembna področja njegovega življenja. Pri čustvenem incestu sicer ne pride do spolne zlorabe, podobno kot pri incestu pa se spremenijo odnosi v družini. Gre za to, da eden od nezrelih staršev zlorabi otroka za vir svoje čustvene tolažbe, ko bi moralo biti ravno obratno. Pri tem, podobno kot pri incestu, je otrok postavljen v vlogo odrasle osebe, ki ji ni dorasel, in se je prisiljen psihično deformirati pod to težo. Posledice so prepoznavne, ko otrok odraste, v njegovih odnosih z nasprotnim spolom.

Ali obstajajo kakšni podatki, koliko 'žrtev' čustvenega incesta je v Sloveniji in katero razmerje je pogostejše – mama–sin ali oče–hči?

Statističnih podatkov nimam na voljo. Opozorila pa bi na pisanja psihiatrov dr. Janeza Ruglja in Marijana Košička, ki govorita o 'maminih sinčkih' in odsotnih očetih in jih imenujeta največji slovenski problem. Za čustveni incest pri moškem je značilno, da se sin ne more čustveno odcepiti od mame in povezati s partnerico. Mami je dolžan lojalnost, hkrati pa goji do žensk hudo jezo, ker se počuti zmanipuliran od njih – kar se kaže v sovraštvu do žensk. To ni zmeraj izraženo v odkriti grobosti, pač pa v šovinističnem načinu obnašanja, zlorabi pornografije in prostitucije, čustveni odsotnosti doma in ne nazadnje tudi v begu v alkoholno omamo. Podatkov o ženskah nimam, če sodim po pogostosti med mojimi strankami, pa je vsaj enaka kot pri moških. Čustveni incest deklice ni nujno z očetom, tudi oblastna mama, ki si iz hčerke dela 'najboljšo prijateljico in uteho na stara leta', naredi ogromno škode. To, da se v družini ena hči žrtvuje za mamino 'družabnico', je tako in tako tako pogosto, da se sploh ne sliši patološko. Kar poglejte slovensko literaturo, zlasti tisto, ki opisuje kmečko življenje. Razne 'tete', ki se nikoli niso poročile, in 'strici', ki so bili čudaki in so se zapili, v ozadju pa močna in jezna tašča ali mati. Za čustveni incest je značilno vzgajanje z vzbujanjem občutka krivde. Spomnite se pesmi Svetlane Makarovič o Primožku, ki je moral paziti, da ne bo mamica žalostna.

Foto: Profimedia - Čustveni incest deklice ni nujno z očetom, tudi oblastna mama, ki si iz hčerke dela 'najboljšo prijateljico in uteho na stara leta', naredi ogromno škode.

Katere so najpogostejše napake pri razumevanju čustvenega incesta?

Verjetno to, da se misli, da če ni bilo prekoračene spolne meje, potem pa že ni bilo tako hudo. Ker starši otroka vzgajajo, imajo 'licenco' za prekoračevanje telesne, duševne in duhovne meje. Ne pa spolne. Nihče pa kaj dosti ne ve, koliko imajo starši pri tem v mislih otrokov, koliko pa svoj interes, saj za to, da postaneš starš in dobiš to 'licenco' za poseganje v najbolj ranljive dele otrokove psihe, ni potrebno nobeno znanje ali izpit! Posebno škodo delajo starši, ki so bili tudi sami tako vzgajani, saj se jim zdi samoumevno, da naj bi vzgajali otroka tako, kot so starši njih. In tako se motnja vleče skozi generacije … Posledice čustvenega incesta so nedorasli, čustveno in spolno 'kastrirani' moški, mamini sinčki, ki sovražijo ženske in bežijo iz komunikacije z njimi. In podredljive, odvisne, nezrele ženske, ki se počutijo manjvredne od moških in vidijo smisel svojega življenja v služenju drugim na svoj račun.