Naš fant ima velike težave pred spraševanjem in tudi pred kontrolkami. Že v osnovni šoli je včasih zablokiral, a je potem vedno nekako speljal in bil med boljšimi. Zdaj je v prvem letniku gimnazije, učenju se ne izogiba, nasprotno, zdi se mi, da se vse dneve le uči, včasih se mi zdi, da še preveč, potem pa v šoli, ki bi moral znanje pokazati, odpove. Ker se mu zdi, da nima dovolj časa za učenje, namerava celo opustiti košarko, pri kateri je precej uspešen. Pravi, da ga je strah, da se ne more spomniti ničesar, kar se je učil, glas se mu trese, včasih še govoriti ne more. Pravi, da kadar spremlja med spraševanjem druge, pozna vse odgovore, kadar pa je na vrsti sam, se ne spomni ničesar več. Ocene so mu začele padati, zaradi česar je čisto nesrečen. Vidim, da že doma, kadar me prosi, naj ga vprašam, da bi se bolje pripravil, zablokira in se tistega, kar se je pol ure prej naučil, ne spomni več. Postane ves bled in ne zmore ničesar povedati tako, da bi imelo rep in glavo, kar pojecljava. Predvsem kadar je preverjanja znanja več, je vse še bistveno huje. Kadar ga vidim tako zaskrbljenega, mi je prav hudo. Spomnim se, da sem tudi sama imela se tem težave, a nikoli ni bilo tako hudo. Kako bi mu lahko pomagala?
Odgovor:
Upravičeno vas skrbi zaradi sinovih težav, saj mu onemogočajo normalno funkcioniranje. Ni čudno, da je nesrečen, saj vlaga veliko več, kot dobi. Doma se pridno uči, potem pa tega ne zmore pokazati.
Zmerna trema je včasih celo dobra
Lahko se jo občuti kot rahlo vznemirjenje, neke vrste ustvarjalni nemir, ki aktivira energijo, poveča pozornost in pomaga, da se potrudimo in damo vse od sebe. Malce strahu pred neuspehom je lahko spodbuda, da se otrok začne učiti, čeprav se mu morda ne ljubi. Prevelika trema pa ohromi telo in duha, pojavi se lahko tesnoba, včasih se pridružita tudi vrtoglavica in občutek izgubljanja kontrole.
Vzpostavil se je začarani krog napetosti in strahu
Morda je bil kdaj res neuspešen, morda pa ga le skrbi, da ne bi bil uspešen, tega se ustraši in ta občutek mu odzvanja v celotni situaciji preverjanja in ocenjevanja. Ko se tak strah krepi, fanta ohromi, da otrpne kot miška pred kačo. Boji se, da ne bi znal, potem prav zaradi tega strahu in ne neznanja res ne more pokazati, česa se je naučil. Nekje bo moral prekiniti ta začarani krog napetosti in strahu.
Poiščite strokovno pomoč
Videti je, da je pri vašem sinu trema zaorala že zelo globoko, in verjetno mu boste brez strokovne pomoči težko pomagali. Pri tremi gre vedno za povezavo telesnih znakov in negativnih misli, povezani so tako tesno, da jih je včasih težko razdvojiti. Tu se najbolj obnesejo tehnike vedenjsko kognitivne modifikacije, ki naj vam jih pokaže kakšen vedenjski terapevt. Dobro bi bilo, če bi se naučil kakšnih tehnik sproščanja. Zelo pomaga tudi sproščeno, umirjeno, poglobljeno dihanje.
Nujno je, da se v šoli o tem pogovori s šolsko svetovalno službo, tudi vi se oglasite tam, pa tudi pri učiteljih. V šoli se lahko dogovorite za prilagojeno preverjanje in ocenjevanje znanja, pri načrtovanju naj sodeluje tudi sin.
Nadaljujte s sedanjo prakso, da lahko doma, ko je na varnem, trenira, kako bo kaj povedal, ne pozabite ga pohvaliti, kadar mu bo uspelo, in ga spodbujati ter poskušati znova, kadar ima težave.
Spregovorite z njim o svojih težavah v njegovih letih
Povejte, kako ste si ob tem pomagali, kaj se je obneslo. To mu bo pomagalo prebroditi občutek, da se vse to dogaja le njemu in da je z njim nekaj narobe, poleg tega mu lahko pomaga uvideti, da težave lahko premaga.
Sin trenutno bolj potrebuje sproščenost kot dobre ocene!
Nikar ne pustite, da bi se ukvarjal samo s šolo, šola ni vse. Ugotoviti mora, da zgolj z več učenja ne bo pridobil ničesar. Pot do uspeha je v tem, da se sprosti, to pa pomeni, da mora početi še kaj, kar ga zanima. Šport je idealen za sprostitev in izgrajevanje dobre samopodobe, ki se mu zaradi težav v šoli močno poslabšuje. Zaradi tega napnite vse svoje moči, da bo vztrajal pri košarki, če ga veseli.
Trenutno je močno ranljiv
Navadno se srečujem z vprašanji, kako otroka pripraviti k učenju, vaše vprašanje pa je skoraj nasprotno – kako učenje omejiti. V življenju naj bi vladalo neko ravnovesje med delom in skrbjo zase, in to je pri njem porušeno. Strinjam se z vami, da to ni pravo življenje, saj fantu ne ostane nič prostega časa za sprostitev, hkrati pa učinek učenja ni skladen s tem, koliko vloži vanj. Videti je, da se vaš sin nagiba k perfekcionizmu, od sebe veliko pričakuje, in prav to ga ovira. Bolj se trudi biti boljši, manj je pri tem uspešen.
Pozorni bodite ne le zaradi padajočega šolskega neuspeha, temveč predvsem zaradi dejstva, da je stalen strah velik stres, ki ga mlad organizem zelo težko prenaša.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
