dejan vunjak Odkrito.si

Dejan Vunjak ne zmore več

Maja Djukanović Svet24.si

V Srbiji veliko zanimanja za učenje slovenščine

assange2-reuters Petisvet.si

Smrtna kazen za novinarstvo

Rovan Svet24.si

Jože Rovan: »To ni smola, to je nepripravljenost...

nicole Scherzinger Svet24.si

To je telo 40-letne Nicole, ki je prebolela ...

slimjoy naslovna Njena.si

5 preverjenih receptov, kako čim hitreje do ...

miha b Njena.si

Miha Božič po snemanju spoznal posebno dekle

Veste kako varno spletno nakupovati?
| MM

Veste kako varno spletno nakupovati?

Dreamstime

Kako se zaščititi pred spletnimi prevarami?

Brez spleta smo goli in bosi. Na njem pridemo za polovico cene do eksotičnih počitnic, napišemo pritožbo čez neprijaznega uradnika, naredimo dobro kupčijo, ogledamo si film, ki komaj prihaja v naše kinematografe, preletimo, kaj se je nenavadnega zgodilo našim in tujim zvezdam, preverimo, ali bo kaj snega, ter sklenemo prijateljstvo na Daljnem vzhodu. Žal pa znajo biti reči na internetnih bližnjicah, če jih nismo vešči, precej bolj spolzke kot v realnem svetu, in tudi nevarne, saj jih nekateri uporabljajo zgolj za zlorabe. Kako se zaščititi pred spletnimi prevarami?

Najpogostejše spletne prevare
Milijonski loterijski zadetki ali neverjetne poslovne ponudbe so v naših e-nabiralnikih pogosti in mamljivi. Žal pa ne pomenijo bogastva, temveč le opozarjajo na klasično spletno goljufijo - nigerijsko prevaro. Scenarij je vsakokrat drugačen, zapišejo nam lahko: »Zadeli ste na loteriji, odkrili so skrite račune na bankah, ste dedič ogromnega premoženja.« Skratka, želijo nam nakazati večjo vsoto denarja, osnovni mehanizem goljufije pa ostaja enak: z zelo privlačno ponudbo navežejo stik z nami, nato pa nam avtor prevare sporoči, da moramo zaradi potrebe tega ali onega postopka najprej poravnati minimalno vsoto. Najprej prosijo za naše podatke, ime in priimek, številko bančnega računa. V naslednjem koraku nam sporočijo, da so za potrebe transakcij odprli nov račun, v dokaz pa pošljejo tudi nekakšno potrdilo o novem računu, odprtem na naše ime. Kmalu po tem pozovejo k nakazilu denarja za povračilo stroškov, temu pa sledi cela vrsta drugih izgovorov, carina, plačilo odvetnika, za ponovno nakazilo denarja.
Če denar nakažemo, smo ga pravzaprav nakazali goljufu.

Phishing
S phishingom ali spletnim ribarjenjem spletni goljuf pridobi osebna uporabniška imena in gesla za dostop do storitev, kot so elektronska pošta, Facebook in PayPal. Če goljuf pridobi geslo za spletno banko, nas oškoduje tudi finančno. Tipična prevara s spletnim ribarjenjem se začne z elektronskim sporočilom, ki naj bi ga poslala naša banka ali ponudnik neke spletne storitve. Obvestijo nas, da se moramo zaradi preverjanja podatkov ali dodatnih ugodnosti prijaviti in ponovno vnesti svoje podatke. V sporočilu je tudi povezava, na katero naj bi kliknili, ta pa nas vodi na lažno spletno stran, zelo podobno, morda skoraj identično strani legitimnega ponudnika.
Če na tej lažni strani vpišemo geslo za dostop in druge osebne podatke, na primer podatke o kreditni kartici, smo jih posredovali goljufu.

Goljufije pri spletni prodaji in nakupih
Meja med dobro kupčijo in opeharjeno denarnico je na spletu tanka. Za goljufe so še posebej privlačne spletne strani z malimi oglasi.
Goljufija se ponavadi začne tako, da se goljuf oglasi na naš mali oglas. Predstavi se kot mogoči kupec in navede, da je rezident evropske države, a da kupuje fotoaparat za sorodnika v Nigeriji. Ker so sporočila včasih zasilno prevedena v slovenščino, s spletnim prevajalnikom Google Translate, je jezik v njih zelo okoren in težko razumljiv.
Pri plačilu naj bi posredoval PayPal ali kakšen drug zaupanja vreden sistem plačevanja na spletu. Pozove nas, da mu pošljemo paket z izdelkom in njegovo sledilno številko, čemur naj bi sledilo plačilo na naš osebni račun. Goljuf tudi pošlje lažna sporočila posrednika ali banke in zahteva dodatna plačila za izvedbo transakcije.
Prevara pa deluje tudi v nasprotni smeri. Goljuf objavi mali oglas, v katerem prodaja kak izdelek (največkrat avtomobil) po izredno ugodni ceni. S prav tako lažnimi sporočili logističnega podjetja nas hoče prepričati, da bo izdelek odpremljen, le da moramo najprej nakazati del kupnine, običajno nekaj tisoč evrov.


Kraja identitete
Neznana oseba pridobi naše osebne podatke in se začne predstavljati v našem imenu. Posledično lahko zavede naše sodelavce ali prijatelje, okrni naš ugled ter si pridobi dostop do naših informacij, denarja ali fotografij.
Kako lahko neznanec prevzame našo spletno identiteto? Najlažje takrat, ko smo sami nepazljivi in ko po nesreči ali celo namerno razkrijemo geslo za e- številko ali Facebook. Naslednji način pa je kraja podatkov, ko nas elektronsko sporočilo pripravi do tega, da razkrijemo svoje uporabniške podatke.
Lahko se tudi zgodi, da je naš računalnik okužen, takrat nam podatke lahko ukrade podtaknjeni program. Med goljufi pa so priljubljena mesta za krajo osebnih podatkov tudi internetne kavarne oziroma računalniki, ki jih uporabljamo na potovanjih, da bi plačali račune ali pregledali elektronsko pošto, novice na Facebooku ali, denimo, naložili fotografije na splet.


Dobro je vedeti!
Z geslom ravnajmo kot z zobno ščetko - ne posojajmo ga in ga redno menjajmo!
Izberimo geslo, daljše od 8 znakov, vsebuje naj male in velike črke, številke in ločila, in ne uporabljajmo enakega gesla za vse uporabniške račune.

Prevare na družabnih omrežjih
Družabna omrežja nam omogočajo navezovanje in razvijanje stikov s širokim krogom ljudi. Bolj ko so priljubljena, bolj se razvijajo tudi goljufije, ki to povezovanje in druženje izkoriščajo na širjenje prevar.
Najbolj neposredna prevara v družabnih omrežjih je prošnja za pomoč. V njej se goljuf predstavi z identiteto, ki jo je ukradel našemu prijatelju oziroma znancu, in nas prosi za denarno pomoč. Tudi tako sporočilo bo verjetno polno slovničnih napak ali celo v angleščini.
Množičnost uporabnikov družabnih omrežij in njihovo medsebojno zaupanje omogočata tudi hitrejše širjenje zlonamernih programov. Škodljivo kodo lahko nevede razširjajo tudi naši prijatelji, s pošiljanjem nenavadnih povezav, največkrat gre za povezave, ki naj bi vodile do zelo zanimivega videoposnetka. Po navadi gre na ponarejanje YouTubovih strani, ki od nas zahtevajo posodobitev predvajalnika Adobe Flash. Če na taki strani izberemo posodobitev predvajalnika, smo pravzaprav začeli nameščati zlonamerni program, ki bo okužil računalnik.

Kupimo dobro, kupimo varno
Osnovno pravilo varnega spletnega nakupovanja je izogibanje neverjetno ugodnim ponudbam. Kadar neka ponudba po predstavitvi, ceni ali lastnostnih odstopa od drugih, potem je to zanesljiv razlog za previdnost.

7 pravil varnega spletnega nakupovanja
Preverimo, ali naslov sogovornika v korespondenci ustreza osebi ali instituciji, ki jo predstavlja.
Ne plačujmo z Western Union ali sistemom Moneygram, saj ne omogočata sledenja nakazilu. Pri nakazilu preverimo, ali bo denar nakazan v pravo državo.
Poiščimo ocene drugih uporabnikov spletne trgovine. Preverimo, kakšne so njihove izkušnje, kritike, mnenja.
Ne uporabljajmo spletnih povezav, ki jih ponuja elektronsko sporočilo, ali pa vsaj natančno preverimo, ali vodijo na pravo mesto.
Presodimo, ali razlika v ceni pri nakupu pri ponudniku v tujini odtehta tveganje, ki ga pri tem prevzamemo.
Za nakupe ne uporabljajmo javno dostopnih računalnikov.
Goljufije in oškodovanja prijavimo policiji. Na banki poskusimo preklicati plačila. Za tehnično pomoč pri izsleditvi pošiljatelja elektronske pošte in lokacije spletnega mesta se obrnimo na  SI_CERT, nacionalni center za posredovanje pri omrežnih incidentih. Lahko jim pišemo na cert@cert.si ali pokličemo na telefonsko številko 01 479 8822.

Denar na varnem
Opravljanje bančnih storitev po spletu je udobno, hitro in enostavno. A če se našega računalnika polasti vdiralec, lahko namesto nas izpelje transakcije in nam ukrade denar.

7 pravil varnega spletnega bančništva
Digitalno potrdilo shranimo na USB-ključ.
Zapletenega gesla nikomur ne povejmo.
Bančnih storitev ne opravljajmo z računalnikom, ki ga uporablja veliko oseb ali pa se uporablja za igranje igric in vključevanje v spletna omrežja.
Uporabimo dodatne varovalne mehanizme, ki jih ponuja naša banka.
Preverjajmo varnost povezave in pravilnost url naslova, na katerega vstopamo.
Spremljamo varnostna obvestila svoje banke.
Nikoli ne sporočajmo številke kreditne kartice ali zasebnega ključa certifikata na spletnih straneh, saj naša banka tega ne bi nikoli zahtevala od nas.

Življenje v središču pozornosti
Temeljne prevare na družabnih omrežjih so povezane s krajo identitete. Goljufi začnejo uporabljati naš uporabniški račun, denimo Facebook profil, za navezovanje stikov z našimi prijatelji. Dostop do omrežja prijateljev, znancev in sodelavcev nato izkoristijo v svoje namene.

7 pravil varnega družabnega mreženja
Za dostop do družabnih omrežij nikoli ne uporabljajmo javnih računalnikov ali nezaščitenih brezžičnih omrežij.
Če nas prijatelj na družabnem omrežju prosi za denarno pomoč, se najprej osebno ali po telefonu prepričajmo, ali jo res potrebuje.
Pozorno izbirajmo podatke, slike in videoposnetke, ki jih nameravamo objaviti. Družabna omrežja so javen prostor.
Ne objavljajmo svojih osebnih podatkov, kot so datum rojstva, naslov ali finančni podatki.
Nova prijateljstva sklepajmo pazljivo, ne sprejemajmo vabil za prijateljstvo od oseb, ki jih ne poznamo.
Za registracijo na družabnem omrežju uporabimo zasebni elektronski naslov in nikoli službenega.
Spoštujmo zasebnost drugih in ne objavljajmo informacij ali slik brez njihovega privoljenja.

Več informacij

Nasvet za net je telefon za otroke in mladostnike med 10. in 18. letom starosti, ki pri uporabi interneta naletijo na neprimerne, neželene in nevarne vsebine. Njihova telefonska številka je 080 80 22.
Otroško pornografijo in sovražni govor na internetu lahko anonimno prijavimo na slovenski prijavni točki www.spletno-oko.si.
www.varninainternetu.si je skladišče znanja o informacijski varnosti, z nasveti, obvestili, obrazcem za prijavo in brezplačno pomočjo ob morebitnem oškodovanju.
Na spletnega pooblaščenca se lahko obrnemo po pomoč, če menimo, da nekdo zbira, obdeluje ali posreduje naše osebne podatke iz zbirke osebnih podatkov v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. www.ip-si.si
Če potrebujemo pomoč pri uveljavljanju potrošniških pravic za nakup pri spletnem trgovcu, se lahko obrnemo tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije ali na Evropski potrošniški center. www.zps.si ali www.epc.si