Lenoba je, ironično, naporna reč. Tudi če zelo dobro veste, kaj bi sami s sabo in kaj vse bi morali postoriti, se vam gotovo kdaj zgodi, da preprosto nimate volje za to – najraje bi obležali na kavču in ne bi čisto ničesar počeli. A naj vas ne skrbi, saj vam tokrat razkrivamo japonsko metodo premagovanja lenobe, ki obljublja, da se lahko od nje poslovite že v pičli minuti!

Pred časom je v slovenščini izšla knjiga z naslovom Ikigaj – Japonska umetnost življenja, ki bralcu pomaga, da najde prav to, svoj ikigaj, strast v življenju, kar prinaša zadovoljstvo in srečo ter daje smisel življenju. V knjigi med drugimi najdemo deset zakonov ikigaja in eden izmed njih pravi: vedno ostanite dejavni. Če kdo, potem so gotovo Japonci tisti, ki nam lahko svetujejo kaj takšnega, saj veljajo za najbolj delavni narod. Pri njih lenobe v kakršni koli obliki ne spodbujajo, kaj šele da bi bila zaželena. Metodični kot so, pa so, vsaj tako kaže, za lenobo iznašli celo zdravilo. Domnevno revolucionarna metoda, ki jo je izumil Masaki Imai, analitik obnašanja v organizacijah in svetovalec za menedžment, veli, da je potrebna samo ena minuta, da premagamo lenobo in pomanjkanje motiviranosti, da bi bili dejavni. Japonci tehniko imenujejo kaizen, pri čemer kai pomeni sprememba, zen pa modrost. Omenjena tehnika temelji na prepričanju, da vsak dan potrebujemo samo eno minuto, da spremenimo svoje navade in razvade, uporabljamo pa jo lahko tako v poslovnem kot v zasebnem življenju.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Marjetko in Rudija razdvojili, a sta našla pot nazaj

Čeprav sta bila Marjetka in Rudi na neprijetnosti pripravljena, so dogodki vodili do napetosti, tekom katerih sta izgubila nadzor nad dogajanjem. Marjetka nam je zaupala, kaj se je zgodilo med in po snemanju …

Vsak dan ob istem času

Dovolj je, da si vsak dan ob istem času vzamemo samo eno minuto za nekaj, kar bi sicer želeli početi, a smo preveč leni, da bi se tega lotili. Izgovori, da nimamo časa, tokrat odpadejo, saj minuta res ni veliko. Tisto, kar bomo v tej minuti počeli vsak dan ob isti uri, nam bo po japonskem prepričanju sčasoma priraslo k srcu in postalo navada, ta pa nas bo navdihnila s srečo in zadovoljstvom. Tako preprosto je to. Če ste si vedno želeli zjutraj meditirati ali zvečer pred spanjem delati počepe oziroma kar koli pač že, začnite s to minuto, in sčasoma bo želja po nadaljevanju prišla kar sama od sebe, ne da bi za to porabili ure in ure samomotivacije in prepričevanja. Ali tale nasvet deluje tudi pri hišnih opravilih, nismo preverili. Lahko pa poročate, ali vam je denimo uspelo prepričati svojega partnerja, da vsak dan ob isti uri vrže umazane nogavice v koš za umazano perilo (in ne ob njega) in ali mu je to pozneje prešlo v navado.

Je lenoba res tako slaba?

Lenoba tudi pri nas ni ravno najbolj cenjena lastnost, vendar pa ob tem ne smemo pozabiti še njene druge plati. Po eni strani namreč velja za zelo grdo navado, po drugi strani pa za gonilo napredka. Marsikaterega izuma ne bi bilo, če se ga ne bi domislil nekdo, ki si je želel olajšati življenje, da mu ne bi bilo treba toliko delati oziroma da bi delo opravili hitreje. Večini teh ljudi smo danes še kako hvaležni za njihove izume. Lenoba torej na neki način spodbuja ustvarjalnost in iznajdljivost, zato je ne smemo podcenjevati. Če je ta vir dobrih idej, je lahko občasno lenarjenje še kako plodno. Hkrati pa je prav lenoba tista, zaradi katere se v življenju odpovemo marsikateri lepi izkušnji in doživetju. Medtem ko poležavamo doma in sanjarimo o vsem tistem, kar bi lahko dejansko počeli, izgubljamo dragocene trenutke. Če niti ne veste, kaj bi počeli sami s sabo, ste še v toliko večjih škripcih, saj to razkriva, da ste se dodobra odtujili od sebe, kar nikoli ni pametno. Nemalokrat se tolažimo, da bo že prišel čas za uresničitev naših želja in načrtov. Pa bo res? Začnimo s tisto japonsko minuto in končno udejanjimo tisto, k čemur nas kliče naše srce! Navsezadnje, ali ni ravno to smisel življenja? Spremenimo škodljive razvade v blagodejne navade. Lenobni smo lahko kdaj drugič.

Še nekaj nasvetov za premagovanje lenobe

Kako lahko premagamo lenobo, razkriva mediator in trener mediatorjev Marko Iršič, eden vodilnih strokovnjakov za mediacijo in obvladovanje konfliktov v Sloveniji.

1. Sprememba se ne more zgoditi čez noč. Pravijo, da ni lenih ljudi, ampak so samo nemotivirani ljudje. Za lenobo bi lahko rekli, da je odsotnost ali pomanjkanje zavzetosti, delavnosti in gorečnosti. Len človek običajno ni srečen. Maločesa se loti, ker ga je strah morebitnih ovir in ker ima odpor do vsega, kar vključuje kakšen napor, posledično pa je prikrajšan za zadovoljstvo in veselje ob doseženih rezultatih in razvijanju svojih sposobnosti. Lenuh je človek, ki zakopava svoje talente, pravi Tomaž Špidlik. Nihče od nas si ne želi biti len in len človek je pravzaprav žrtev svoje lenobe – a kako jo lahko premagamo? Smiselno je, da napore in ovire razdelimo na čim manjše koščke. Če bi gospodinja že vnaprej videla vso posodo, ki jo bo pomila v svojem življenju, bi gotovo obupala. Ker pa pomije vsak dan le posodo od tistega dneva, pa kar gre ... Poleg tega je dobro, da se urimo v premagovanju naporov in ovir (na začetku manjših in potem vedno večjih), s čimer počasi izgubljamo strah in odpor pred njimi.

2. Ujemimo dobre navdihe. Lenoba je greh opuščanja dobrega. Da bi se ji uprli, je najbolje, da dobre stvari, ki nam pridejo na misel, naredimo takoj. Za to potrebujemo le malo napora, če res ne gre drugače, pa v trenutku, ko se nam utrne dobra ideja, naredimo vsaj prvi korak. Če dobre misli spuščamo mimo, ne da bi jih izkoristili, delamo tako, kot bi imela jadrnica spuščena jadra. Pozitivne misli so kot veter, ki nam pomagajo delati dobro, če jih znamo ujeti v jadra svoje duše.

3. Spočiti smo učinkovitejši. Čeprav morda ni samoumevno na prvi pogled, pa k premagovanju lenobe spada tudi počitek. Pomembno je, da prenehamo delati, kadar smo utrujeni, in se spočijemo, četudi še nismo naredili vsega, saj lahko sicer naredimo več škode kakor koristi. Če z delom pretiravamo, se nam to lahko upre, poleg tega pa je, kadar smo utrujeni, naša učinkovitost veliko manjša, kot kadar smo spočiti. Poleg počitka se je treba dosežkov tudi veseliti in si zanje dati priznanje. S tem, ko se veselimo dosežkov, razvijamo veselje do dela, in če delamo z veseljem, nas je manj strah ovir in lažje premagujemo napore.