Razumevanje med člani kolektiva je interes vsake modre organizacije, kjer se zavedajo, da lahko nesoglasja močno vplivajo na končne rezultate celotne delovne skupnosti. Pozitivno naravnana organizacijska klima in zadovoljni zaposleni namreč predstavljajo pomemben paket za uspešno delovanje organizacije, pa najsi gre za kolektiv v proizvodnem obratu, pisarni, zdravstveni ustanovi ali gostinskem lokalu.

Številna nesoglasja, ki poleg slabih odnosov vplivajo tudi na kvaliteto dela, se pogosto odvijajo tako v ženskem, kot tudi moškem in mešanem kolektivu. O vzrokih za nastale težave, s katerimi se srečujejo zaposleni na vseh ravneh, in možnih rešitvah za obnavljanje porušenega ravnovesja, smo se pogovarjali z Barbaro Hauptman Tomšič, direktorico podjetja Eter, komunikacijsko cocachinjo in trenerko vzpostavljanja uspešnih poslovnih teamov. 

Pogosto je moč zaslediti, da so težavni zlasti ženski kolektivi. Je temu res tako? Zakaj pravzaprav pride do nemirov in prepletanja negativnih energij? Mar ženske res tako težko sodelujemo druga z drugo?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mojster Jure: Žena in otroci so moje življenje

Mojster Delovne akcije Jure Podjavoršek piše novo poglavje. S soprogo in otroki se vrača k svojim koreninam, kjer bodo pognali kolesje turistične kmetije.

Z gotovostjo lahko trdim, da odnosi niso pogojeni s spolom, saj lahko težave in nesoglasja najdemo tako v ženskih kot mešanih ali pa zgolj v moških kolektivih. V tem primeru je močan dejavnik splošna klima podjetja, ki gradi in spodbuja medsebojno spoštovanje ter osebno rast posameznika. Ženske smo lahko odlične sodelavke. Dejstvo je, da je sodobna ženska zelo obremenjena. Danes poleg skrbi za družino in dom, ženske za razliko od preteklosti, gradijo tudi lastno kariero, kar je zelo naporno. Predstavljajte si, da v 24 urnem ritmu opravljate kopico nalog – ste mama, partnerica, skrbnica, prijateljica, soseda, direktorica, hči, sestra, gospodinja… Ljudje pod pritiskom postanemo nemirni in tekmovalni. In od tu izvirajo tudi spori in druge težave. V podjetjih kjer so vloge na delovnem mestu in s tem povezane odgovornosti jasno začrtane, poleg tega pa podjetje skrbi za ustrezno komunikacijo, so ženske lahko zmagovalen team!

V kakšnem delovnem okolju se pogosteje krešejo iskre? Bi rekli, da je neustrezna komunikacija in povzročanje nemirov pogojeno z razgledanostjo kolektiva?

Zagotovo je čustvena inteligenca eden glavnih vzrokov za uspešno komunikacijo v podjetju, zato slednja izobražujejo kader v tej smeri. Z veliko žalostjo ugotavljam, da je tovrstnih izobraževanj v Sloveniji, v primerjavi s tujino, še vedno zelo malo, oziroma premalo. Slovensko šolstvo, oziroma programi v Sloveniji, so v primerjavi z ostalimi evropskimi ali svetovnimi programi izjemno zahtevni, na koncu pa pridobimo vrhunsko izobražen kader, ki ne zna komunicirati. Samo pomislite, kako je mladi zdravnici sporočiti svojcem, da se njihov član poslavlja zaradi težke bolezni in še tisoč drugih primerov bi lahko naštela. Na tem področju smo resnično revni.

Kateri dejavniki običajno vplivajo na nesoglasja?

Dejavnikov je veliko, a jaz bom ostala pri komunikaciji. Če ljudi naučimo poslušati drug drugega, ter iskreno komunicirati tisto kar nas moti, smo obsojeni na uspeh! S tem bo delo v podjetju potekalo mirno, morebitna nesoglasja bomo reševali brez stresa, manj bo bolniških izostankov, depresije …

Nemire pogosto povzročajo obrekovalci, ki odvračajo pozornost od delovnega procesa in skrbijo, da se med zaposlenimi krešejo iskre. Kako v takšnem primeru vzpostaviti ravnovesje?

Kot že povedano, bodo v podjetjih z visoko zavestjo in spoštovanju drug drugega obrekovalci težko »preživeli«, zato je korak podjetja k spodbujanju prave komunikacije prava pot.

Kaj bi svetovali delavcem, ki so nekonfliktni in radi opravljajo svoje delo, a jim slednje z nenehnimi zdrahami onemogočajo sodelavci?

To je izredno težak položaj. Osebe, ki so nekonfliktne so pogosto žrtev agresivnih in na žalost primitivnih obrekovanj ali celo delovanj sodelavcev. Zelo bi si želela svetovati – obrnite se na delodajalca, ki bo poskrbel za težavo, a na žalost tu žrtev pogosto naleti na gluha ušesa.

Kako torej ravnati, da bo delo vzdržno?

Najprimernejši je »umik« v komunikacijo, ki je povezana zgolj in samo s procesom dela. To je zelo težko, kajti na delu preživimo več kot tretjino življenja. Vsekakor pa se moramo postaviti zase in jasno povedati in pokazati česa si ne dovolimo. S tem bomo vsem jasno sporočili svoja načela in vrednote. Vsekakor pa se umaknite zdraham in čenčam, saj v šali pogosto svojim slušateljem povem, da so njihov rezultat samo rane na želodcu, žalost in gube, česar pa nihče ne mara!