Spletni komentatorji, ki svoje mnenje o vsebinah novic izražajo na družbenih omrežjih, predstavljajo v povprečju manj kot procent bralcev, ki so se seznanili z izbrano novico.

Obrazi, ki so običajno deležni največjega števila žaljivih komentarjev, so aktualni tekmovalci resničnostnostih šovov, sicer pa ni prizanešeno skorajda nikomur, saj spletni uporabniki v žaljivih zapisih kritizirajo tako glasbenike, kot športnike, igralce, voditelje in druge javne osebe.

Že res, da komentarji odražajo zaskrbljujoče stanje družbe, po drugi strani pa se vam bo nemara zdel zanimiv delež komentarjev v primerjavi s številom bralcev posamezne novice. Če za primerjavo uporabimo število ogledov ene izmed aktualnih novic o resničnostnem šovu na spletnem portalu njena.svet24.si in to številko primerjamo s številom komentarjev na družabnem omrežju Facebook, lahko ocenimo, da se je na novico, ki je sicer zabeležila visoko število komentarjev, pravzaprav odzvalo zgolj 0,23 – odstotka bralcev.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Rudi premagal vse ovire in zanetil ljubezen

Današnja epizoda za Rudija in Marjetko ne bo ravno prijetna, a ne glede na dramatične zaplete vas vabimo, da prisluhnite besedam, ob katerih ne boste ostali ravnodušni. Rudi nam je pojasnil, kaj se je zgodilo po porušenem zaupanju.

Odstotek bralcev medijskih vsebin, ki svoj čas namenjajo kritiziranju akterjev v novicah, je torej v povprečju manjši od enega procenta, njihovi zapisi pa kakopak ne odražajo poenotenega mnenja celotnega segmenta bralcev omenjene novice. Zlasti, ker se na objave s kritiziranjem v veliki večini odzivajo stalni uporabniki, ki si z izražanjem lastnega mnenja na družbenih platformah krajšajo čas.

Veste, kako se na družbenem omrežju vede vaša mati ali babica?

Kot opažamo v našem uredništvu, se pod objave naših novic na družbenem omrežju Facebook aktivno vključuje zlasti starejša populacija, v povprečju so to ženske, starejše od 50 let.

Da so spletni komentarji v zadnjih letih močno zajadrali v vode spletnega nasilja, mediji opozarjamo že nekaj časa. Pod objavami na družbenih omrežjih se denimo vsakodnevno vrstijo komentarji z žaljivo, sovražno vsebino, usmerjeno v znane obraze, o katerih v novici teče beseda.

Medtem ko komentatorji svoje besede opravičujejo s svobodo govora in pravico do izražanja mnenja o javnih osebah, strokovnjaki tovrstno žaljivo vsebino opredeljujejo kot spletno nasilje. Med slednje se namreč uvrščajo naslednje oblike:

- Žaljivi komentarji – žaljenje, zmerjanje ali posredovanje sovražnih vsebin, usmerjenih v točno določeno osebo.

- Spletno zalezovanje (cyberstalking) – zalezovanje prek spleta (družabnih omrežij, forumov in podobno)

- Grožnje – grožnje preko sporočil ali javnih objav, v skrajnem primeru se pojavljajo tudi grožnje s smrtjo.

- Trolanje – objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih (izzivalnih) sporočil v spletnih skupnostih in klepetih z namenom provociranja ali pritegovanja pozornosti.

»Vsako spletno nasilje, čeprav je na prvi pogled morda nedolžno in na žrtvi ni videti posledic, pusti posledice. Zato spletnega nasilja ne smemo dopuščati. Marsikatera žrtev na prvi pogled ne kaže nobenih posledic nasilja, v resnici pa zelo trpi, le tega noče, ne zna ali pa si ne upa pokazati. Spletno nasilje lahko žrtev pahne v stisko, ki se lahko stopnjuje in vodi tudi v depresijo, izolacijo in samopoškodovanje (vse do samomora),« poudarjajo na Safe.si.