Neca Falk Dobra karma

70 let najbolj znane slovenske rdečelaske

meghan harry new (3) Svet24.si

Oboževalcem gresta že kar pošteno v nos

suncic_pl_01.11.14 Reporter.si

Maja Sunčič: Naši levici se je dokončno ...

srečanje janša plenkovič Svet24.si

Po srečanju vrhov Slovenije in Hrvaške: na ...

Aleksandra Pivec Necenzurirano

Prvi kadrovski poraz Aleksandre Pivec

jelena karleuša Odkrito.si

Znan IQ Jelene Karleuše

marijana-batinić Njena.si

Skrušena Marijana Batinić: 'pretresena sem'

Zakaj so nekateri ljudje tako zlobni?
| V.M.

Zakaj so nekateri ljudje tako zlobni?

Kako se rodi zloba?, Profimedia

Srečen in zadovoljen človek si časa ne bo krajšal s serijskim žaljenjem ljudi. Kaj se torej dogaja s posamezniki, ki širijo zlobo na vsakem koraku? Je to za to, ker so v sebi ranjeni, nesrečni in ker z žaljivkami blažijo lastno notranjo bolečino?

Se v življenju srečujete z ljudmi, ki so nedojemljivo zlobni? Iz njihovih ust bruhajo žaljivke in sovraštvo, pogosto se vam zdi, kot da se na vse pretege trudijo, da bi ranili vsakega, ki mu prekrižajo pot. Zakaj se pravzaprav v njih rojeva sovraštvo? Ste se kdaj to vprašali? Nenazadnje človek, ki je zadovoljen s svojim življenjem, ne čuti potrebe po tem, da bi si krajšal čas z nenehnimi konflikti, prav tako takšna oseba ne bo občutila notranjega zadovoljstva, ko bo sogovornike prizadela, ponižala, užalila, razžalostila.

Foto: Profimedia - Kako se rodi zloba?

Jezni na ljudi, ki živijo lepo življenje

Zakaj torej nekateri posamezniki izžarevajo zlobo v vseh odtenkih svojega izražanja (verbalna in neverbalna komunikacija, čustvovanje)? Znanstveniki so pri raziskovanju izvora zla najpogosteje prišli do zaključkov, da je zlobno vedenje preplet genov in negativnega življenjskega okolja. Pri tem sodi med pomembne dejavnike prav revščina, ki je lahko povod za poglabljanje negativnih občutkov iz katerega se rojeva sovraštvo zlasti do vzpodbudnejšega okolja, katerega del niso sami.

Duševne motnje in zlobno vedenje

Na zlobno vedenje ima vpliv tudi hormonsko stanje posameznika. Testosteron ima lahko denimo velik vpliv na pojav agresivnega vedenja. S kemijsko fizikalnega vidika velja omeniti tudi encim monoamin oksidaza, katerega pomanjkanje ali presežek lahko povzroči pojav širše palete motenj, kot so denimo osebnostna motnja (MOM - borderline), depresija, socialne fobije, motnje pozornosti, predizpozicija za nasilno vedenje, zlorabo drog in alkohola.

Osebe z mejno osebnostno motnjo imajo pogosto izbruhe besa ter izrazite težave pri uravnavanju čustev. Njihovo vedenje je impulzivno, pogosto se srečujejo z epizodami depresije, njihovi odnosi so nestabilni, v sebi čutijo praznino, ki se kaže tudi v obliki izkrivljenje, nestabilne samopodobe.