Pri kurjenju v kurilnih napravah na les morate biti še posebno pozorni. Če se pred novo sezono odločate za nakup, potem izberite sodobno kurilno napravo, za katero imate dovolj prostora, zagotovljen dovod zraka in čist dimnik za odvod dimnih plinov. Ko boste kurilno napravo začeli uporabljati, bodite pozorni na vsa navodila proizvajalca. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Slovenija ima zelo bogato ponudbo zasebnega zdravstva

Zdravstvene dejavnosti v Sloveniji izvajata tako javno in zasebno zdravstvo kot tudi koncesionarji. Stanje privatizacije slovenskega zdravstva je močno odvisno od trenutnega političnega stanja v državi, največje omejitve pa so še vedno na področju privatizacije bolnišničnih storitev.

Izbira lesa
Na kurilno sezono se je najbolje pripraviti že v toplejših ali, bolje rečeno, suhih mesecih. Pomembno je namreč, da je les, ki ga uporabljate, čim bolj suh, zato mora biti skladiščen na suhem prostoru, kjer je na voljo naravno prezračevanje, hkrati pa ne sme biti iz ravno podrtih dreves, saj se mora tudi ta les osušiti svojih naravnih sokov. 
Maksimalna vlažnost drv, ki se jih sme uporabljati za kurjenje v kurilnih napravah, pa je 25 odstotkov in je določena z uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav. Za primerjavo, vlažnost ravno posekanega lesa je nekje med 40- in 60-odstotna. 

Kurjenje
Čeprav je najbolj pogost, papir ni primeren material, s katerim v kurilnih napravah zakurite les. Izberite lesno volno, vžigalne kocke iz naravnega lesa.

Pri izgorevanju med kurjenjem lesa pride tudi do veliko nezaželenih stranskih produktov, zato zagotovite redno čiščenje tako dimnika kot tudi peči. Pozorni bodite na dim, ki ne sme biti gost in temen, ampak svetel, skoraj neviden. Med gorenjem mora biti plamen svetel, pozorni pa bodite tudi na obloke pepela v kurilni napravi, ki morajo biti prav tako svetlejše. Poudarek: Drva naj bodo shranjena zunaj, zaščitena pred dežjem in hkrati, če se da, izpostavljena soncu.

Alternativa kurilnemu olju in zemeljskemu plinu

Leseni peleti so tudi v Sloveniji vse pogostejša izbira kurjave, v Evropi pa jih najpogosteje uporabljajo na Švedskem.
Pri lesnih peletih gre za standardizirano obliko biomase. Peleti nastanejo s stiskanjem suhe lesne biomase oziroma žagovine. Pri procesu nastanejo valjčki premera šest do osem milimetrov in dolžine 10–30 milimetrov. Gre za produkt z zelo visoko gostoto in hkrati nizko vlažnostjo, ki omogoča še boljši izkoristek pri izgorevanju. V večini se jih uporablja v sodobnih pečeh na biomaso in kot nadomestek premoga.

Kakšne pelete imamo v Sloveniji
Prodajalci in uvozniki v Sloveniji morajo upoštevati pravila, ki jih je postavila Evropa. Kar pa pomeni, da imajo manj kot 10-odstotno vsebnost vode in so standardne gostote, ki je višja od ene tone na kubični meter, zaradi česar peleti na primer ne plavajo na vodi. Hkrati imajo dobro strukturno trdnost ter majhno vsebnost prahu in pepela. Pri procesu nastanka z mletjem sicer uničijo strukturo lesa, a to pomeni, da so lahko peleti, če je upoštevana sprememba v lesni biomasi, narejeni iz skoraj vseh vrst lesa.

Peleti, ki so na voljo v Evropi, ne smejo vsebovati recikliranega lesa (obdelan in barvan les, panelne plošče ...) in zunanjih primesi.

Uporabnost
Zaradi subvencij in kreditov, ki jih na področju kurilnih naprav na lesno biomaso nudi slovenski Eko sklad (tako za samostojne kot tudi skupne naložbe), je uporaba lesnih peletov tudi v Sloveniji vse pogostejša.