1_10_300_posvetlit Svet24.si

Jan Plestenjak mu je podaril 3000 evrov vredno ...

Mladen Grdović Svet24.si

VIDEO: Mladen Grdović v Marezigah omagal na odru

18418X0073 Necenzurirano

Kako so nam ugrabili razpravo o prihodnosti ...

polwe20220513133644__DAX8337 Reporter.si

V SDS ni več nikogar, ki bi sprožil razpravo o ...

guberac jk Ekipa24.si

Po sledi škandala! Bodo Koprčani sploh igrali ...

poroka-na-prvi-pogled Njena.si

Zakonci v eksperimentu ne nosijo svojih oblačil

doncic Ekipa24.si

Dončić silovito začel drugo tekmo finala ...

Tipični edinec ne obstaja
| Liza Maja

Tipični edinec ne obstaja

Permisivna vzgoja, Profimedia

Najbolj trdovraten stereotip je tisti »tipični edinec«. Edinci naj bi bili vsi razvajeni, sebični, egoistični, zahtevni, vendar pa tudi osamljeni in neprilagojeni. To seveda največkrat govorijo tisti, ki sami niso edinci. Toda ali za to obstajajo dokazi, sem se spraševala v svoji seminarski nalogi. Zaključek po vseh intervjujih je bil, da ne, vendar je stereotipe težko izkoreniniti.

Veliko staršev se za drugega otroka odloči le zato, da prvi otrok ne bi bil tisti »tipični edinec«. Čeprav je ameriška študija Challenging the Stereotypes About Only Children: A Review of the Literature and Implications for Practice (Adriean Mancillas) pokazala, da so starši edincev druge otroke edince še vedno negativno ocenjevali kot stereotipne razvajene edince, čeprav svojega otroka niso imeli za tipičnega »ukalupljenega« edinca. Ti predsodki izvirajo že iz prvih psiholoških raziskav na to temo, saj je že ustanovitelj otroške psihologije G.Stanley Hall pred več kot dvesto leti edince imenoval za »čudake« in zanj je bilo biti edinec kot neke vrste »bolezen«, piše Susan Newman, socialna psihologinja na univerzi Rutgers in avtorica knjige Parenting an Only Child. No, danes strokovnjaki trdijo povsem nasprotno in številne raziskave kažejo, da se edinci v ničemer ne razlikujejo od drugih otrok. Še več, če obstajajo kakšne razlike, so v korist edincev, saj so večinoma bolj motivirani, samozavestni in dosegajo boljše rezultate v šoli. Prav tako ni dokazov, da so edinci bolj sebični, socialno neprilagojeni in narcistični. Že zelo kmalu so večinoma empatični do drugih, stabilni in zreli. Prav tako so raziskave pokazale, da imajo edinci kvalitetna prijateljstva in veliko prijateljev, zelo podobno kot njihovi vrstniki. Ker nimajo bratov in sester, nimajo s kom tekmovati in se pregovarjati, vendar to ne pomeni, da ne zmorejo pravih prijateljstev, niti ne pomeni, da so osamljeni.

1.Ne skrbite, nič ni narobe, če imate le enega otroka, in tudi z njim ne bo nič narobe.

2.Poskrbite, da bo že kot majhen dovolj v družbi, da se nauči komunicirati z vrstniki.

3.Pustite ga kdaj pri prijateljih ali sorodnikih, da bo vedel, da se lahko znajde tudi brez vas.

4.Naučite ga, da bo pozoren na druge, da ne bo mislil le nase.

5.Običajno lahko edini otrok narekuje, kaj bodo jedli, kaj bodo kupili, a naučite ga, da odločajo odrasli. Če si otrok na primer želi hrenovke za večerjo, vendar ste se že odločili za mesno štruco, mu razložite, da pripravljate mesno štruco, vendar dovolite otroku, da kot prilogo izbira med brokolijem ali koruzo.

6.Naučite ga odgovornosti. Če je v družini več otrok, ima vsak svojo odgovornost. Če je v hiši samo en otrok, je seveda naj mlajši, tako da mama in oče kar mimogrede vse naredita namesto - njega. Vseeno naj ima svoje zadolžitve in naloge, da se bo naučil odgovornosti.

7.Nikoli ne pozabite, da ste vi starši in ne prijatelji.