»Moj oče je igral profesionalno košarko, tako da smo se kot družina nenehno selili. Najdlje smo bili v Španiji, kjer smo živeli dve leti. Ko sva s sestro začeli obiskovati osnovno šolo, smo se dokončno ustalili v Ljubljani. Sklepam, da od tukaj izhaja moj popotniški duh. V osnovno šolo sva s sestro hodili na Brodu, nato pa sva obe odšli na Gimnazijo Šentvid. Ko odraščaš v športnem duhu, je skoraj neizogibno, da se tudi sam preizkusiš v športu. Starši so naju s sestro spodbujali, da se preizkusiva v čim več športih in dejavnostih. Trenirala sem vse, od gimnastike, plavanja, tenisa, košarke, plezanja do odbojke, in mislim, da sem si prav s tem zgradila samozavest, komunikacijo, disciplino, vztrajanje, občutek za skupinsko delo, tekmovalnost,« pravi Tjaša, ki je že kot otrok izstopala po višini (ustavila se je pri 188 centimetrih, op. p.), vedno je bila najvišja.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kolo sreče: Nataša Naneva malo drugače

Ko slišite za kviz Kolo sreče, nemara pomislite na njen širok nasmeh. Tako je, tokrat smo poklepetali z voditeljico Natašo Naneva. O čem? Tudi o tem, kdaj pokaže svetu svojo resno plat.

»Bila bi škoda, da ne bi izkoristila svoje višine. Čeprav imamo košarko v družini, sem se odločila za odbojko, nekontakten šport. Odkar sem začela, to je pri enajstih letih, sem imela okoli sebe trenerje, ki so v meni videli potencial. Posledično sem vedno trenirala s starejšimi in bila v reprezentanci ter pri petnajstih letih igrala v prvi slovenski ligi. Ko si kot otrok v nečem dober, imaš dodatno motivacijo, da vztrajaaš in se vedno znova dokazuješ.«