Kaja Grozina je morda vašo pozornost pritegnila v šovu Ljubezen po domače, no, ali pa na odru, kjer v vlogi komedijantke zlahka stresa šale iz rokava. Niso pa le šale tiste, ki ji poganjajo kri po žilah. Mnogo bolj jo v svoj svet vabi igra, ki v njej prebuja pogumno žensko, ki neustrašno sledi zastavljenim ciljem.

S Kajo smo poklepetali o svetu, ki ga z navdušenjem spoznava in okuša ter velikih spremembah, ki so ji življenje skorajda postavile na glavo …

Kot bomo lahko kmalu videli, si zakorakala v igralske vode. Gre za sveže zanimanje ali je ta želja že dalj časa tlela v tebi?

Z igro se ukvarjam že kar nekaj let. Prej sem se bolj posvetila gledališču, me je pa vedno mikala tudi filmska igra. Med gledališko in filmsko igro je zame namreč ogromna razlika, sem si pa vedno želela preizkusiti oboje.

Kako dojemaš skok v čevlje nekoga drugega?

Mislim, da je to, da si lahko za nekaj časa nekdo drug, za uro ali dve na odru ali pa za kratek čas pred kamero, ogromen privilegij. Se pa strinjam s Shakespearom, ki je rekel, da je cel svet oder. Že od nekaj mentorjev sem slišala: "Saj vsi celo življenje igramo. Vseskozi igramo ... Ko se pogovarjamo z ljudmi, ki nam niso všeč, ko se pretvarjamo, da nam je mar ... Vsi igramo." In s tem se kar strinjam. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Star recept proti bolečinam: Lovorjevo olje namesto tablete

Ste že slišali za učinke lovorjevega olja? Nemara so komu izmed vas o njem pripovedovale none, saj velja za dragocen in cenjen pripravek domače mediteranske lekarne.

Poznamo te v vlogi komediantke, da tako na odru, kot pred kamero zlahka stresaš šale iz rokava, pa smo se tudi že lahko prepričali. Igra ti je nemara tudi zaradi slednjega pisana na kožo …

V igro sem zaljubljena prav toliko kot v stand up. Preko obojega se lahko zelo izražam na neki drugi ravni, ki včasih zdravi, včasih brcne v rit, včasih pa zgolj prijetno poboža po duši. In to je zame umetnost. 

Igra v prihajajoči seriji pa ni tvoja edina vloga – pred časom si imela priložnost sodelovati v filmu, kajne?

Res sem srečna za vsako priložnost. Ja, leta 2018 sem odigrala manjšo vlogo v celovečernem filmu 'Ne pozabi dihati' in letos, ko je bila premiera, so bile ene otroške sanje, "da se vidim v kinu" izpolnjene. Sicer za minutko, dve, ampak sem skoraj kričala: "Ej, v kinu sem! V unem ta pravem!" In zelo rada gledam na življenje in na delo po enem od citatov meni zelo ljubega Stanislavskega: "Ljubi umetnost v sebi in ne sebe v umetnosti." 

Ravno v tem obdobju ustvarjaš serijo, ob kateri se zdi, da si dobesedno zacvetela. Za kakšen žanr gre in kaj zanimivega se vam dogaja med snemanji?

Trenutno igram v humoristični seriji, katere sem tudi ena od soavtoric. Vsak snemalni dan je ena nepozabna zgodba ... tista za vnuke (smeh). Vsak član ekipe je izjemen v svojem delu, vsi skupaj delujemo kot celota, res smo povezani, zelo se spoštujemo, ogromno se smejimo, in kar je zelo pomembno - vsi imamo jasen cilj: narediti res dober izdelek in zraven maksimalno uživati. 

Čutiti je, da te je ekipa povsem navdušila …

Ja, res je. Zelo sem hvaležna Žigi Čamerniku, ker se je toliko ukvarjal z vsemi igralci, da je danes priti na set in odigrati mačji kašelj. Izredno sem ponosna na celotno igralsko ekipo in hvaležna za vse odigrane scene ... tiste dobre in slabe. Prav tako je preostali del ekipe zelo vzpodbuden, predvsem Gregor Goršič, ki nas vedno dvigne nazaj na noge, ko že skoraj spimo, z enim glasnim: "Ajde, ekipa, gremo!" 

Kakšna pa je pravzaprav tvoja vloga v seriji?

 Lahko povem, da v seriji igram Klaro, ki ima kar pestro življenje, polno težav in zelo bednega bivšega, ki ga igra Andrei Lenart. Ampak se vse to obrne, ko spozna fanta Sladžana. 

Z ekipo smo ogromno delali na odnosih likov in na tej točki bi se rada zahvalila Rajki Pogačar in Deanu Kikcu, ki igrata moja starša, ker imam včasih občutek, da sta me tako zelo sprejela, da sta to celo skoraj zares postala. Ekipa je fantastična in verjamem, da je to začetek ene krasne zgodbe za vse nas. In konec koncev tudi za vas.

Se vidiš v tem poklicu tudi v prihodnosti?

Absolutno. Zelo sem srečna za vse priložnosti, ki sem jih in ki jih bom še dobila. Če bi lahko, bi bila celo življenje na odru ali pa pred kamero. Nekje potiho pa stiskam pesti, da mi kdaj uspe kocke življenja postaviti tako, da bi lahko šla na akademijo.

Lepo se vidi, da izgubila kar nekaj kilogramov. Je bilo to del shujševalne kure ali vzrok druge narave?

Res sem izgubila kar nekaj kilogramov. Moram priznati, da sem imela psihično zelo naporno leto in da sem bila neprestano pod stresom, nekaj težav pa sem imela tudi z zdravjem. Odločitev je padla šele kasneje, ko sem v sebi bolj od želje "shujšati" dobila nazaj željo po preoblikovanju telesa. Tu mi je pomagal dober prijatelj Matevž Krajnc, ki je med drugim tudi osebni trener. Je zelo zabavno bitje in ima veliko živcev, da me še vedno prenaša. 

Poleg tega pa sem si seveda želela biti všeč. Tako v ogledalu, kot tudi na kameri ali ekranu. Predvsem sem si želela biti ponosna nase in priti do točke, kjer bodo tudi drugi name. K temu težim in upam, da bo še naprej uspevalo.