Blažka Müller, nekoč priljubljena televizijska voditeljica, igralka in plesalka, danes bolj znana kot prevajalka in asistentka na filozofski fakulteti, se še danes spomni pridušenega vzdušja, ki ga je do-življala kot otrok med knjigami v priznani ljubljanski knjigarni.

»Ko sem bila majhna, je mami delala v knjigarni Konzorcij. Kadar nisem hotela v vrtec, me je jemala s seboj v službo. Ne spomnim se knjig, se pa spomnim pridušenega vzdušja, toplote in sijajnih naslovnic tujih revij. Zgodbice za lahko noč, večinoma o Krjavlju, ki je hudiča presekal na pol, pa mi je vzneseno in zelo živo pripovedovala babica,« nas je kar nostalgično v prejšnje stoletje popeljala Blažka Müller, ki je prava mojstrica slovenske besede: »Medlela sem ob pravljicah na kasetah, Peter in volk je bila moja najljubša. Veliko sem brala. Ob petkih hodila v knjižnico. Debatirala o knjigah in se delala pomembno, ker sem že znala nekaj malega španščine in poznala nekaj latinskoameriških avtorjev. Takrat smo tako živeli.« Blažka se je znala zelo vživeti tudi v knjige, ki jih je brala.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Delovna akcija: Mojster Matjaž srečen v objemu družine

Matjaža Štrausa poznate kot enega izmed mojstrov Delovne akcije, a pravzaprav o njem ne veste kaj dosti. To sta dekleti, ki komaj čakata, da se vrne v njun objem.

»Ne da sem si predstavljala, jaz sem junakinja knjige: sem lady Marianne, moj vitez pa je Robin Hood,« je hudomušna jezikoslovka, ki je navduše-vala tudi v plesni skupini Betontanc, ki je kar nekaj let polnila kulturne dvorane po Sloveniji in Evropi. Blažkina otroka, hčerka Stela Danica in sin Lev Luka, nista taka bralna navdušenca kot mama: »Bereta malo, zares, malo za hec. Včasih moram biti huda. Pa tudi jezična sta, včasih preveč!«Te dni je Blažka pod velikim vtisom knjige Tujka S. Hertmansa, trenutno pravi, tišči pod nočno lučko delo Selma je sanjala o okapiju M. Leky, na noč-ni omarici pa jo čaka Rodbina Miljenka Jergovića.

»Berem vsak dan, včasih le nekaj minut. Če mi pod roko pride knjiga, ki me prevzame, lahko berem brez premora, v kuhinji pa se smodi kosilo, perilo se kopiči in čaka na likanje ... Se pa ta čas za branje nabere in bera je taka, da je knjig na leto vsaj dvanajst. Sem tudi naročnica sobotnega dnevnega časopisa. Ob nedeljah resno berem časopis, tako kot maček Muri: vse preberem, brez razlike, tudi vejice in pike.«

Kaj pa poezija? »Objemam se z marsikom, rada imam Ruse, zelo rada. In Italijanke. Že več let imam tudi načrt, da bom vsak dan prebrala verz ali celo pesem. A poglejte malo bolj gor, pomislite na kosila, likanje, metlo in krpo ... Tako sanjam. Nad mano jablana, sinica, pesmi vsak dan, morda se enkrat uresniči. Do takrat me poezija oblije tu in tam.«Blažka pravi, da mora po prevodu humanističnega dela Pedagogika zatiranih Brazilca Paula Freira zbrati misli in besede, ki so se razpršile ob miselnem na-poru: »Potem pa si znova želim trdega dela. Komaj čakam.«