»Restavracija je zame nekakšen otrok in zanjo bi dal vse. Vem, da bodo naslednja leta naporna, a živim za trenutke, ko se mi uresničujejo sanje. Večkrat pomislim, kako bi bil name ponosen oče, ki sem ga izgubil lani, prav med snemanjem   šova. Ko sem izbiral ime za restavracijo, nisem niti za hip omahoval.  Oče me je vedno klical Žigola in s  tem imenom ohranjam tudi spomin   nanj, na človeka, ki mi je v življenju   ogromno pomenil.«  

V kulinaričnem smislu pa je v njem globoke sledi pustila njegova babica. »Je odlična kuharica, polna idej   in tradicionalno kuho ima v malem   prstu. Prav od nje sem se naučil  prvih kuharskih spretnosti. Zavedam se, kako lepi so spomini na otroštvo, ko smo se zbrali za njeno   mizo, ko je vedno skuhala kaj dobrega. In tako je še danes. «