Aria SF Svet24.si

FOTO in VIDEO: Zagorela superjahta italijanskega ...

pes mačka Svet24.si

Več kot dva milijona ljudi si je ogledalo ta ...

20210503-01058074 Necenzurirano

Basen o novinarstvu #kolumna

bojan pozar kombi-pl Reporter.si

Pokvarjenost brez primere: maščevalni Bojan ...

predor Ekipa24.si

Grozljivka v predoru! To naj bi bile okoliščine,...

Matej Kravcar Njena.si

V Trebnjem pokopali slovenskega glasbenika

slovenija kosarka reprezentanca Ekipa24.si

Nepričakovano! Košarkarska reprezentanca ostala ...

Katja in Katka Bogataj: Najin otrok bo imel dve mami
| Biba Jamnik Vidic/Revija Jana

Katja in Katka Bogataj: Najin otrok bo imel dve mami

Katja in Katka Bogataj v pričakovanju otroka, Mateja J. Potočnik

Njuno poslanstvo je razbijanje tabujev.

Bil je 18. maj 2019, ko sta si spletni vplivnici Katja in Katka Bogataj na romantični poroki, med belimi vrtnicami in oljkami, obljubili večno zvestobo. »V prihodnosti si želiva družinico. Iskreno si najinega življenja v prihodnosti ne predstavljam brez bitjeca, ki bi nama malo otežilo, predvsem pa polepšalo življenje,« je Katka takrat povedala naši kolegici. Na začetku avgusta, dobra tri leta pozneje, se bo 29-letni Katji in 26-letni Katki želja izpolnila. Postali bosta mami.

Ne boste verjeli, kaj jim je uspelo narediti. TO je nekaj, kar si zagotovo želite tudi vi. Preverite, kaj TUKAJ >>KLIKNITE<<.

Ko ste pred sedmimi leti in pol s Katjo vstopili v zvezo, je bila menda ena prvih stvari, ki vam jih je povedala, da se ne želi spustiti v resno razmerje, če si v prihodnosti ne želite imeti otrok.

Res je. Jaz sem bila takrat stara 19 let in o otrocih sploh še nisem razmišljala. Ne, da si otrok ne bi želela, ni pa bila to moja največja želja, tako kot je bila Katjina. Po poroki pa sva se začeli pogovarjati, kdaj bi bil najprimernejši čas za otroka. Naivno sem pričakovala, da se bom nekega dne zbudila in ugotovila, da sem zares pripravljena. Potem mi je mami rekla, da bom zagotovo pripravljena, ko bo otrok na poti. Najprej pa se moram odločiti, da bi imela otroka. Tako sva se s Katjo lani spomladi odločili, da začneva v tujini iskati kliniko za umetno oploditev. V Sloveniji umetne oploditve in posvojitev istospolnim parom namreč niso dovoljene.

Foto: Mateja J. Potočnik - Katka je na svojem Instagramu posnela vlog Project baby, v katerem je v 14-minutnem videu zajela vse informacije o postopku umetne oploditve.

Kje sta iskali informacije?

Jaz sem bila že nekaj časa včlanjena v zaprto skupino Mavrične družine na Facebooku, tam sva dobili precej informacij. Nekaj informacij pa sva našli tudi na spletu in prek znancev, ki poznajo pare, ki so čez vse to že šli. Spraševali sva tudi ginekologe. Imava srečo, da imava zares zelo dobro ginekologinjo. Veliko nama je pomagala. Kljub vsem informacijam, ki sva jih uspeli dobiti, se je izkazalo, da vse skupaj sploh ne bo tako preprosto. Zraven pa naju je še skrbelo, kaj če se nama zgodi, da Katja več let ne bo uspela zanositi. Poznava več istospolnih parov, ki so se za naraščaj trudili dolga leta.

Istospolni pari se za umetno oploditev najpogosteje odločajo med klinikami na Češkem in v Avstriji. Vidve sta izbrali Avstrijo. Zakaj?

Ker so cene približno enake, se nama je Avstrija, tudi zaradi bližine, zdela boljša izbira

Najprej sta poskusili zanositi z IUI-postopkom (intrauterina inseminacija). Pri njem ženski v času, ki je najprimernejši za zanositev, v rodila vbrizgajo seme. Ker vama na ta način ni uspelo, sta se odločili za IVF-postopek.

Možnosti zanositve s postopkom IUI so le od deset- do 15-odstotne. Je pa zelo preprost in cenovno ugoden – stal je 750 evrov, pregledi pa še približno 700 evrov, zato sva se najprej odločili, da poskusiva na ta način. Ko pa so preiskave pokazale, da ima Katja slabo prevodne jajcevode, nama je ostala le še umetna oploditev. Z IVF-postopkom, ko ženski odvzamejo jajčeca, jih oplodijo in vstavijo v maternico, se možnosti zanositve povečajo na okoli 45 odstotkov.

Katji so IVF opravili 18. novembra. Kako je bilo?

Čeprav je bilo naporno, bi pohvalila odnos, ki ga imajo na tej kliniki. Nikoli nisva imeli občutka, da sva zanje samo številki. Se je dogajalo, da so naju sestre, ki so opazile, da sva v stiski, objele in potolažile. Zelo pozorni so tudi na to, da ženska ne trpi po nepotrebnem. Ko so Katji vzeli jajčeca, so ji to naredili v anesteziji. Pri nas to počnejo na živo. Menda so nore bolečine.

Kaj pa stroški, koliko sta odšteli za umetno oploditev?

Postopek stane 5.000 evrov, še 400 evrov sva dali za donatorsko spermo. Cene donatorske sperme se od klinike do klinike močno razlikujejo. Ponekod stane tudi 1.500 evrov. 500 evrov so naju stale preiskave, ki so na tej klinike zelo temeljite. Katji so pregledali vse, od krvi, blata do urina … Veliko pa stanejo tudi hormonske injekcije, ki si jih mora ženska vbrizgavati pred oploditvijo. Midve sva imeli srečo, saj nama je eden od parov, ki je to že dal skozi, povedal, da lahko injekcije z belim receptom, ki nama ga napiše zdravnik v Avstriji, kupiva tudi pri nas. Tako sva prihranili 1.500 evrov. V Avstriji hormonske injekcije namreč stanejo 2.000 evrov.

So vama jih v lekarni dali brez problemov?

Čisto brez problemov ni šlo. Najprej so nama rekli, da to ni mogoče. Ker se nisva pustili odgnati, sva jih nazadnje dobili. 

V postopku umetne oploditve so Katji uspešno oplodili dve jajčeci, eno so ji vstavili, drugo shranili, če se bosta v prihodnosti odločili še za enega otroka.

Najprej sva razmišljali o možnosti, da bi oplodili moja jajčeca in jih vstavili v Katjino maternico. Razložili so nama, da tega ne delajo, ker bi bil v tem primeru postopek oploditve opredeljen kot nadomestno materinstvo, ker je Katja plodna. So pa lani, kmalu po najini umetni oploditvi, v Avstriji sprejeli zakon, ki tako oploditev dovoljuje.

V Avstriji na nekaterih klinikah umetno oploditev naredijo tudi samskim ženskam. Kako se odločiti, kdo bo darovalec sperme?

V večini primerov se pari odločijo za anonimnega darovalca. Tudi midve sva se tako odločili. Čeprav sva imeli cel kup ponudb, je bila odločitev za anonimnega darovalca zelo premišljena. Lahko se namreč zgodi, da moški, ki je daroval spermo, enkrat želi biti oče temu otroku. Takrat se vse skupaj lahko močno zakomplicira. Midve si želiva, da bi bila najina družina sestavljena samo iz dveh mam in otroka.

Kaj pa če si bo otrok kdaj želel izvedeti, kdo je njegov oče?

Na najini kliniki to možnost dopuščajo. Otrok lahko v določeni starosti odda prošnjo, kar pa seveda ne pomeni, da se bo darovalec nanjo tudi odzval. 

Sta domačim povedali, da gresta na umetno oploditev?

Vedeli so, da bova enkrat šli, nisva pa nikomur povedali, da sva se že odločili. Sva pa tik pred postopkom sprejeli odločitev, da Katja pove svoji mami. Zdelo se nama je dobro, da bi Katja imela psihično oporo svoje mame. Čeprav sem ji jaz ves čas stala ob strani, je potrebovala tudi svojo mamo.

Verjetno je bilo naporno tudi za vas.

Ker nisem hotela s skrbmi nadlegovati Katje, mi je bilo včasih res težko. Ko sva prvič izvedeli, da nama ni uspelo zanositi, je Katja šla v službo, jaz pa sem obsedela doma in začela jokati. Vse je šlo iz mene.

Kdaj sta potem povedali še vašim staršem, da pričakujeta otroka?

Takoj, ko sva izvedeli, da je oploditev uspela.

In kako so sprejeli?

Bil je velik šok, v pozitivnem smislu.

Koliko je sicer v Sloveniji istospolnih parov, ki imajo otroke?

Ogromno. Veliko več, kot ljudje mislijo. So pa to predvsem družine, v katerih sta dve mami. Istospolnih družin z dvema očetoma je bolj malo. Predvsem zato, ker nadomestno materinstvo ni legalno. Eni se odločijo za posvojitve v drugih državah, drugi tvegajo nelegalna nadomestna materinstva. Vse skupaj pa je zelo drago. Govorimo o deset tisoč evrih.

Kakšne izkušnje imajo otroci iz istospolnih družin, ko gredo v vrtec ali šolo?

Ko sem delala magistrsko nalogo o mavričnih družinah, sem bila pozitivno presenečena, saj diskriminacije skoraj ni bilo. Celo nasprotno, vzgojiteljice in učiteljice so bile do takih družin še pozornejše. Otroci pa s tem itak nimajo problemov.

Pa vaju vseeno kdaj zaskrbi, kako se bo otrok znašel v tem, pogosto ksenofobnem svetu?

Odziv okolice naju ne skrbi preveč. Midve se bova bolj posvečali temu, da otroka vzgojiva v močno, neodvisno osebo. V nekoga, ki bo ne glede na vse, kar se mu bo zgodilo, sposoben iti čez ovire, ljubiti, razumeti pojem drugačnosti in tega, da je vsak človek individuum, vsak v nečem drugačen.

Verjamem, da vama bo uspelo, saj sta ne nazadnje obe magistri socialnega dela.

Obe sva tudi veliko delali z mladimi, jaz tudi s problematičnimi mladimi.

Razbili sta že marsikateri tabu ...

Čutim, da je to najino poslanstvo. Veliko mladih, ki imajo probleme, se obrača na naju. Nekaj najlepšega je, ko nekomu lahko pomagaš iz stiske. Spominjam se, ko sem razkrila svojo spolno usmerjenost, je bila moja prva misel, da nikoli ne bom popolnoma srečna, saj se verjetno ne bom mogla poročiti in ne bom mogla imeti družine. Pa poglejte, kje sem danes.

Svoje življenje delita s sledilci na Instagramu in TikToku. Kakšni so odzivi?

Na Instagramu imava samo pozitivne odzive, čisto druga zgodba pa je na TikToku, kjer se zadržujejo večinoma otroci. Bilo je nekaj zelo grdih komentarjev, v smislu: ubil vama bom otroka, ali, naj se vama rodi otrok z Downovim sindromom! Take izjave so zastrašujoče, sploh ker prihajajo od otrok. Imam pa občutek, da jih veliko sploh ne ve, kaj pišejo. Doma nekaj slišijo in potem to zapišejo. Zato jim vedno, razen če gre za hude grožnje, poskušam stvari razložiti. Upam, da tako prispevam k spremembi.

Kam bosta šli rodit?

Najverjetneje na Jesenice. Je dobra porodnišnica, pa še moji starši živijo v Radovljici, ki je od Jesenic oddaljena približno 20 kilometrov.

Imata sobico za dojenčka že urejeno?

Katja je zdaj ravno v fazi gnezdenja in bi preuredila celo stanovanje. Sva pa oddali naročilo za sobico. Pričakujeva, da bova pohištvo dobili v enem mesecu. Imava pa že cel kup oblačil, ki sva jih dobili od Katjine sestre in prijateljev. Tudi moja babica že veselo plete. Ker nisva povedali, katerega spola je otrok, plete v obeh barvah. (smeh)

Uradni datum poroda je 8. 8. To je vaša srečna številka.

Vrhunsko bi bilo, če bi se otrok rodil na ta datum, je pa za to zares le pet odstotkov možnosti. Ampak pustimo se presenetiti.

Objavljeno v reviji Jana, 10. maj 2022.