28-letni Mariborčan Michael Lovrec se je od športnega izziva Exatlon Slovenija poslovil veliko prej, kot smo pričakovali gledalci. Eden najbolj obetavnih tekmovalcev je pred odhodom poskrbel za pravi spektakel na poligonu, zatem pa še za čustveni zaključek, skupaj s tekmovalci so si namreč solze brisali tudi gledalci. A kako je z njim danes, ko se že nahaja doma v Sloveniji?

Michael, ob koncu enajste bitke je bil pogled nate srce parajoč. Kaj se je s teboj dogajalo po tem, ko so kamere ugasnile? 

Ko so se kamere ugasnile, sem se potapljal v lastni žalosti in jezi na samega sebe. Poln čustev, sploh, ko sem začutil, kako diham skupaj z ekipo in ekipa z mano. 

Kakšno poškodbo si utrpel na poligonu in kakšno je danes tvoje zdravstveno stanje? 

Na poligonu sem utrpel lažjo poškodbo noge, ampak nič resnega. Hujša je bila fizična izčrpanost. Sem pa sedaj že kot nov. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Exatlon: Lina uresničila napovedi, a doživela čustveno presenečenje

Pred odhodom v Exatlon nam je obljubila, da bomo spoznali povsem drugačno Lino. To se je res zgodilo, hkrati pa jo je v Dominikanski republiki čakala čustvena izkušnja, ki je ni pričakovala.

Kaj pa vtisi – s kakšnimi spomini si se vrnil domov? 

Vrnil sem se z noro lepimi spomini in z eno najboljših izkušenj, kar sem jih dal skozi. 

Ali Exatlon predstavlja to, kar si pričakoval? Kaj te je na tej pustolovščini najbolj presenetilo? 

Exatlon je tekmovanje, na katerem je boljše, da nič ne pričakuješ in uživaš v procesu, ker je res vrhunska izkušnja in uživaš kot mali otrok. Najbolj so me presenetila prijateljstva. 

Ko se danes sprehodiš čez minule spomine, te morda premami misel, da bi v kakšnem trenutku ravnal drugače? Če bi lahko, kaj bi spremenil? 

Mogoče bi se pred zadnjim bojem bolj najedel, da bi imel več energije, drugače pa ne bi nič spremenil.