Ob misli na grožnje s smrtjo, nasilne zapise in srh preletajoča sporočila si nemara človek pred oči kaj hitro naslika temačno podobo možatih prestopnikov. A slednje pravzaprav ne drži. Eva Luna Mlakar, ki se zaradi izjav v aktualnem šovu Sanjski moški sooča z omenjenim spletnim nasiljem, pojasnjuje, da vse to v največji meri izvajajo otroci, stari od 10 do 14 let ter starejše gospe.

Prav slednje že nekaj let spremljamo tudi v našem uredništvu, pod objave naših novic na družbenem omrežju Facebook se namreč z žaljivimi zapisi aktivno vključuje zlasti starejša populacija, v povprečju so to ženske, starejše od 60 let.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Pocrkljajte lončnice z bogato hranilno juhico iz banan!

Sobne rastline in juhica? Ne, ne šalimo se. Ampak priznajte, sliši se kar simpatično! Vse vam bomo pojasnili, vi pa jo boste po vsej verjetnosti mahnili v kuhinjo. Juhej! Akcija!

Če bi pričakovali, da bodo ženske, ki v svojem življenju opravljajo tudi vlogo mater in babic svojim potomcev za vzor, sodeč po žaljivih in nizkotnih komentarjih kakopak ne drži. In kako opravičujejo tovrstno vedenje na spletu? Tekom naših prizadevanj umirjanja sovražnega govora so nam spletne komentatorke odločno in neomajno pojasnile, da gre za svobodo govora ter da imajo vso pravico izražati svoje mnenje o ljudeh, ki so javne osebe.

Medtem ko komentatorji svoje besede opravičujejo s svobodo govora in pravico do izražanja mnenja o javnih osebah, strokovnjaki tovrstno žaljivo vsebino opredeljujejo kot spletno nasilje. Med slednje se namreč uvrščajo naslednje oblike:

-Žaljivi komentarji – žaljenje, zmerjanje ali posredovanje sovražnih vsebin, usmerjenih v točno določeno osebo.

- Spletno zalezovanje (cyberstalking)– zalezovanje prek spleta (družabnih omrežij, forumov in podobno)

- Grožnje– grožnje preko sporočil ali javnih objav, v skrajnem primeru se pojavljajo tudi grožnje s smrtjo.

- Trolanje – objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih (izzivalnih) sporočil v spletnih skupnostih in klepetih z namenom provociranja ali pritegovanja pozornosti.

»Vsako spletno nasilje, čeprav je na prvi pogled morda nedolžno in na žrtvi ni videti posledic, pusti posledice. Zato spletnega nasilja ne smemo dopuščati. Marsikatera žrtev na prvi pogled ne kaže nobenih posledic nasilja, v resnici pa zelo trpi, le tega noče, ne zna ali pa si ne upa pokazati. Spletno nasilje lahko žrtev pahne v stisko, ki se lahko stopnjuje in vodi tudi v depresijo, izolacijo in samopoškodovanje (vse do samomora),« poudarjajo na Safe.si.