Ste že slišali za medicinsko dieto? No, pravzaprav ima več imen, tako da vam je lahko prišlo na uho tudi kakšno drugo poimenovanje. Denimo bolnišnična dieta, 11-dnevna zdravstvena dieta, celo pomarančna dieta in dieta s kuhanimi jajci. Ja, ljudje so si dali kar precej opravka s tem načinom prehranjevanja, ki po pričevanjih prinaša zelo uspešne rezultate. V spodnjem prispevku smo zajeli vse, kar morate vedeti, preden se odločite za izgubo kilogramov po tako imenovani "lažji poti" ...

Dieta temelji na priporočilih zdravnika

Koncept medicinske diete je nastal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in temelji na priljubljeni knjigi "The Complete Scarsdale Medical Diet", ki jo je napisal ameriški kardiolog dr. Herman Tarnower. Medicinska dieta temelji na zaužitju le 1000 kalorij na dan, ne glede na spol, težo ali stopnjo aktivnosti. Kot je navedeno, tako radikalno zmanjšanje dnevnega vnosa kalorij vodi v hitro izgubo teže.

Kaj je medicinska dieta?

Medicinska dieta temelji na nizkem vnosu kalorij, ogljikovih hidratov in maščob, s povečanim vnosom beljakovin, zaradi česar telo poseže po maščobnih zalogah za zadovoljevanje energijskih potreb. Natančneje, medicinska dieta temelji na 43-odstotkov vnosa beljakovin, 22,5 - odstotkov vnosa maščob in 34,5 – odstotkov vnosa ogljikovih hidratov. Med dieto ne smete piti ničesar razen vode, nesladkanega čaja in kave. Medicinska dieta je hitra dieta, ki jo lahko izvajamo 5, 10 ali 15 dni, odvisno od števila kilogramov, ki jih moramo hitro izgubiti. Ne glede na to, katero različico oseba izbere, je princip enak. Upoštevati je treba petdnevni meni medicinske diete, ki se ponavlja.

In rezultat? Z medicinsko dieto naj bi bilo mogoče v 15 dneh izgubiti do deset kilogramov, odvisno od začetne teže - upoštevati je denimo treba, da ljudje z več kilogrami hujšajo hitreje. Dieti je mogoče preprosto slediti, a je ne smete izvajati dlje kot dva tedna.

Kaj se zgodi po 15-dnevni hitri dieti?

Vprašanje je čisto na mestu. Kaj lahko pričakujemo, jo - jo efekt? Kako ga sploh preprečiti? Kot navajajo podatki, po opravljeni 15 dnevni dieti sledi privajanje na ostalo hrano, dovoljeno je namreč uvajanje živil iz 'prepovedanega' seznama: denimo kruh (do 2 rezini na dan), pecivo (kot občasna poslastica) in ena alkoholna pijača na dan.

Kaj lahko uživate?

Surova neškrobna zelenjava: paprika, brokoli, brstični ohrovt, zelje, korenje, cvetača, zelena, stročji fižol, listnata zelenjava, solata, čebula, redkvice, špinača, paradižnik in bučke.

Sadje: če je le mogoče, izberite grenivko; sicer pa jabolka, borovnice, melone, grozdje, limone, limete, mango, papaje, breskve, hruške, slive, jagode in lubenice.

Pšenica in žitarice: dovoljen je le beljakovinski kruh

Meso, perutnina in ribe: pusta govedina, piščanec, puran, ribe, školjke.

Jajca: rumenjaki in beljaki, vendar pripravljeni brez olja, masla oz. druge maščobe.

Mlečni izdelki: izdelki z nizko vsebnostjo maščob, kot so 2 % mleko, jogurt in skuta.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

8-urna dieta: shujšajte, ne da bi se odrekli svoji najljubši hrani

Pri prekinitvenem postu se držimo posebnega pravila prehranjevanja. Učinek diete so potrdili tudi znanstveniki – kakšni so rezultati?

Oreščki in semena: majhne količine, kot je denimo šest orehov na dan.

Začimbe: večina zelišč in začimb je dovoljenih.

Pijače: nesladkana črna kava, čaj in voda ter brezkalorične dietne pijače.

Česa ne smete uživati?

Zelenjava in škrob: fižol, koruza, leča, grah, krompir (beli in sladki), buče in riž.

Sadje: avokado.

Mlečni izdelki: polnomastni mlečni izdelki, vključno z mlekom, jogurtom in sirom.

Maščobe in olja: vsa olja, maslo, ghee, majoneza in solatni prelivi.

Pšenica in žita: večina izdelkov iz pšenice in žit (npr. pecivo, kruh, kosmiči za zajtrk s, piškoti, krekerji, krofi, palačinke, testenine, pita kruh, pica, sendviči, tortilje.

Moka: vse moke in živila na osnovi moke.

Oreščki in semena: vsi oreščki in semena razen orehov.

Meso: visoko predelano meso, kot so klobase in slanina.

Sladice in sladice: vse sladkarije in sladice, vključno s čokolado.

Predelana hrana: hitra hrana, zamrznjena hrana, čips, pred pripravljene jedi itd.

Pijače: alkoholne pijače, umetno sladkane pijače, večina sadnih pijač sokovi, gazirane pijače ter posebne kave in čaji.

Jedilnik medicinske diete

Zajtrk je enak vsak dan vseh 15 dni: pomaranča, toast, skodelica kave ali čaja brez sladkorja.

Prvi dan

Kosilo: pomaranča, kuhano jajce, kisla smetana.

Večerja: 2 paradižnika, 2 kuhani jajci, pol glave solate.

Drugi dan

Kosilo: pomaranča, kuhano jajce in dva toasta.

Večerja: 125 g kuhanega mesa, pomaranča, paradižnik, skodelica nesladkane kave ali čaja.

Tretji dan

Zajtrk: pomaranča, kuhano jajce, kisla smetana, zelena solata, čaj.

Večerja: 125 g kuhanega mesa, pomaranča, prepečenec, skodelica nesladkane kave ali čaja.

Četrti dan

Kosilo: 125 g svežega kravjega sira, paradižnik in toast.

Večerja: 125 dkg kuhanega mesa, pomaranča, toast, 2 paradižnika, skodelica nesladkane kave ali čaja.

Peti dan

Kosilo: 200 g kuhanega piščanca ali ribe, toast, paradižnik.

Večerja: 500 g kuhane zelenjave, kuhano jajce, paradižnik.

Bolnišnična dieta - prednosti in slabosti

Sandra Krstev Barać, magistra nutricionizma, je za portal miss7zdrava razložila prednosti in slabosti medicinske diete. Tole si le preberite, saj je modro, da se seznanite tudi s podatki, ki jih morda ne želite slišati.

»Medicinska dieta je preprosta in zagotavlja hitro izgubo telesne teže v kratkem času. Pravila so preprosta za sledenje in so praktična rešitev za ljudi, ki neradi preživijo preveč časa v kuhinji. Vendar pa negativni vidiki te diete močno prevladajo nad pozitivnimi.«

Kot pojasnjuje Baraćeva, je dieta preveč restriktivna, tako glede kalorij (zagotavlja okoli 1000 kcal na dan), kot glede izbire živil (mnoga hranilno dragocena živila so prepovedana, kot so stročnice in polnozrnata žita). Prav tako ne upošteva individualnih značilnosti, kot so starost, spol, višina in telesna aktivnost.

»Namesto da bi stremeli k izboljšanju zdravja in dolgoročnemu doseganju želene telesne teže, dieta spodbuja takojšnje rešitve in nenadno izgubo telesne teže, ki ni skladna z zdravim hujšanjem in nosi visoko tveganje za povrnitev izgubljene teže in jo-jo učinek, kar otežuje morebitne nadaljnje shujševalne poskuse. Prehranjevalni načrt prav tako ni primeren za fizično aktivne ljudi in športnike, saj lahko drastično zmanjšan vnos hrane povzroči letargijo, glavobole in šibkost. Enako velja za doječe matere, mladostnike in starejše. Medicinska dieta je lahko za marsikoga zelo enolična in se je težko drži. Kdor še želi preizkusiti medicinsko dieto, naj to stori po posvetu s prehranskim strokovnjakom in pod nadzorom zdravnika.«