Po navadi ti napadi pridejo nepričakovano, lahko pa se stopnjujejo celo do te mere, da ljudje mislijo, da bodo nehali dihati, saj jih začne dušiti. Da bi ubežali hujšim oblikam napadov panike, se držite preprostih, a pomembnih nasvetov.
Panična motnja
Panična motnja spada med anksiozne motnje in se kaže v močnih paničnih napadih. Prav zaradi teh lahko panična motnja vključuje tudi razne vedenjske spremembe. Največja težava paničnih napadov je ta, da jih ni mogoče napovedati, tako da je posameznik, ki se z njimi spopada, še dodatno obremenjen. Ne more namreč začutiti napada vse do trenutka, dokler se ta ne pojavi. To pa pomeni, da je v psihično stanje pogosto vpleten tudi strah, saj posameznik ne ve, kdaj bo prišlo do napada. Ta strah pa ga v več primerih lahko pripelje tudi do tega, da se z napadi panike srečuje še pogosteje.
Zato je panične napade treba zajeziti do te mere, da jih lahko uspešno obvladujete. Strokovnjaki pa opozarjajo, da se panične napade da tudi zdraviti.
Test: Kako veste, da se spopadate z napadi panike?
Odgovorite na spodnje trditve z da ali ne. Če boste na več kot polovico trditev odgovorili pritrdilno, potem imate po vsej verjetnosti tudi vi težave z lažjimi napadi panike.
Ali kar naprej živite v strahu, da se vam bo nekaj zgodilo, čeprav je ta strah neutemeljen?
Ste pogosto zaskrbljeni zaradi malenkosti?
Ali imate pred očmi kar naprej same najhujše in najbolj črne scenarije za vsako zgodbo?
Se počutite neprijetno in tesnobno?
Se vaš srčni utrip pogosto poviša brez utemeljenega vzroka?
Ali ste prepričani, da se vam bo v vsakem trenutku zgodilo nekaj slabega?
Imate nenehno oči na pecljih?
Če ste vsaj na polovico teh vprašanj odgovorili z da, potem imate dobro iztočnico za panični napad. Vas ta še ni ujel? Potem ste le korak stran od tega, da boste doživeli svojega prvega. In kako ga prepoznate?
Znaki napada panike
Če morda trpite za panično motnjo, imate za seboj epizode močne anksioznosti med napadi. Napadi lahko trajajo nekaj minut, lahko pa celo do pol ure. Začnejo se po navadi z znaki tesnobe, ki jih lahko opazite na čustveni ali fizični ravni.
Za ljudi, ki trpijo za napadi panike, je značilno izogibanje drugim ljudem. O svojih težavah pogosto molčijo, čeprav bi bilo nujno, da o njih spregovorijo z zdravnikom, družinskim članom ali prijateljem. Kajti če se napadi panike ne odpravijo z ustrezno strokovno pomočjo, se jim lahko pridruži še depresija.
Čustveni kazalci tesnobe:
- občutki pred slabim dogodkom,
- težave z zbranostjo,
- občutki napetosti in vzkipljivosti,
- nenehen strah,
- huda neučakanost,
- razdražljivost in nemir,
- nenehno iskanje slabih stvari,
- iskanje znakov za nevarnost,
- občutek prazne glave,
- občutek nesposobnosti za delo,
- sprememba občutka realnosti,
- popolna panika,
- občutek izgube nadzora.
Fizični kazalci tesnobe:
- povišan krvni tlak
- povišan srčni utrip,
- potenje in težje dihanje oziroma hiperventilacija,
- vročinski navali,
- slabost,
- pogosto uriniranje ali driska,
- zadihanost,
- tresavica rok ali mežikanje z očmi,
- bolečine v mišicah in sklepih,
- glavoboli, utrujenost,
- občutek omedlevice,
- nespečnost.
Preobremenjeni in pod stresom?
Strokovnjaki opozarjajo, da se napadi panike v največji meri začnejo pojavljati takrat, kadar je človek preobremenjen in pod stresom. Niste kos vsem stvarem, ki so vam zaupane, in živite v nenehnem strahu pred neizpolnjenimi nalogami? Potem se utegne zgoditi, da se bo napad panike zgodil tudi vam, saj vas na to verjetno že opozarja vaše telo, ki se včasih obnaša nekoliko nenavadno. Na ta način vas opozarja na nepravilnosti v sistemu in na to, da bi se morali umiriti. Pri posamezniku lahko napade panike sprožijo tudi biološki dejavniki, druge stresne življenjske okoliščine in miselni vzorci, ki ustvarjajo dodaten nepotreben stres in skupaj tvorijo kombinacijo, ki lahko pri posamezniku sproži napad panike. Pogosto pa je že strah tisti, ki opozarja, da bo prišlo do napada panike, dovolj, da se napad v resnici zgodi. Napad panike sam po sebi postane dogodek, ki se ga človek boji.
Ostali vzroki za napade panike
Ni enotnega vzroka za panično motnjo, čeprav strokovnjaki pravijo, da je panična motnja lahko dedno pogojena. Pogosto se pojavlja tudi skupaj z drugimi motnjami, na primer z bipolarno motnjo. Napadi se lahko sprožijo v povezavi s fizično boleznijo, velikim stresom ali določenimi zdravili. In kdo je še izpostavljen napadom panike? Ljudje, ki trpijo za posttravmatsko stresno motnjo, imajo večje stopnje paničnih napadov kot povprečna populacija. Nedavne študije na nemškem inštitutu so pokazale, da tudi kajenje cigaret poveča nevarnost za pojav panične motnje, saj so kajenje, težave z dihanjem in panični napad lahko pogojeni. Tako naj bi bil občutek dušenja zaradi kajenja lahko vzrok za povzročitev paničnega napada.
Zdravljenje
Za napade panike stroka največkrat predpiše antidepresive in svetuje podporo okolice. Poleg zdravljenja depresije antidepresivi namreč tudi učinkujejo na zmanjšanje anksioznosti. Anksiolitiki se tako uporabljajo pri paničnih motnjah, vendar je dolgotrajna uporaba vprašljiva, saj povzroča zasvojenost in potrebo po višjih odmerkih. Toda preden začnete jemati zdravila, se vsekakor posvetujte s psihoterapevtom. Psihološko svetovanje in terapija vam bosta pri vaši težavi še kako pomagala, saj svetovanje na začetku vključuje racionalni in izobraževalni del, metode za kognitivno rekonstrukcijo, trening sprostitvenih in dihalnih tehnik. Poudarek je na izpostavljanju tako zunanjim situacijam kot tudi notranjim prepričanjem. Terapija sicer ne deluje tako hitro kot tablete, vendar se boste z njeno pomočjo težave lotili na pravi način. Po mnenju strokovnjakov je namreč najboljši način za zdravljenje panične motnje kombinacija psihološkega svetovanja in zdravil. Dolžina zdravljenja je odvisna od vsakega posameznika. Navadno priporočajo šest- do devetmesečno zdravljenje. Nekateri ljudje so sposobni prenehati jemati zdravila že po kratkem obdobju, drugi jih morajo jemati daljši čas, odvisno od posameznega primera.
Psihoterapija kot oblika pomoči
Psihoterapevt vam bo pomagal pri pravilni interpretaciji signalov za napade panike in vam pomagal pri vaši težavi tako, da boste lažje in hitreje prepoznali bolezenske znake in jih zato tudi hitreje obvladovali. Prav vam bodo prišle tudi vaje za sproščanje, s katerimi boste lahko zmanjšali splošno napetost, se znebili napadov strahu, poskrbeli za boljšo cirkulacijo krvi in uravnotežili dihanje. Le pazite, da si pri tem ne boste oteževali položaja z dodatnimi dejavniki v okolici. Če se boste sproščali, kadar boste utrujeni, lačni ali neprespani, na vas sprostitvene vaje ne bodo imele učinka.
Nujne so tehnike sproščanja
Z njimi namreč pridobite večji občutek nadzora nad svojim telesom. Psihoterapevti opozarjajo, da jih je treba prakticirati vsakodnevno, kot obliko opredelitve in zmanjševanja napetosti, ki bi se sicer lahko stopnjevala v napad panike. V uporabi so tudi tehnike vizualizacije, pri katerih kombinirajo pogovor o situacijah, ki pri bolniku sprožajo napade panike, z jasnimi podobami, asociacijami in čustvi. Z vizualizacijo se spodbudi dialog. Ko si bolnik zamišlja takšno situacijo, ga pogosto preplavi tesnoba. Ko pa se spoprime s situacijo, ki mu povzroča tesnobo, in jo ugleda pred seboj, se uči, kako se z njo spopasti, preden bi dejansko nastopila. Psihoterapevt pomaga bolniku, da si čim bolj natančno vizualizira situacijo. Ko bolnik opisuje podobo, mu terapevt postavlja bistvena vprašanja o mislih in občutkih, ki se pri tem pojavljajo v bolniku. Končni del terapije vsebuje bolnikovo soočenje s situacijo, ki pri njem povzroča tesnobo in paniko. Terapevt ga vodi k temu, da uporablja na novo pridobljene veščine spoprijemanja s temi situacijami, bolnik pa se nauči sprejemati tesnobo brez razloga, da bi pobegnil iz neprijetnega položaja.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
