Screenshot_2
Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec gospodinjskih aparatov, ki jih je imel vsak jugoslovanski dom

1663812312-036mv
Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira vse rekorde – z zdravniki iz javnih bolnišnic.

njena.si
njena.si njena.si
Zdravje
 

Mislite, da je to zdrava hrana? Motite se!

2. 3. 2016; 05.00
Avtor: Lea Pufek / Bodi zdrava
superhrana

Zdrava hrana ni vedno v resnici zdrava. foto: Arhiv Svet24

Živite zdravo, ste pozorni na to, kaj jeste, izbirate samo živila, ki veljajo za zdrava, a se še kar ne morete znebiti odvečnih kilogramov. Seveda vam niti najmanj ni jasno, zakaj je tako. Morda imamo za vas odgovor. Kar nekaj živil, ki veljajo za zdrava in ki jih navadno pripisujemo zdravemu življenjskemu slogu, namreč na skrivaj sploh ni zdravih.

S hrano je tako nekako kot z vsemi ostalimi dobrinami – nekatera je vredna svojega denarja, izpolnjuje svoje obljube in je to, kar od nje pričakuješ, druga pa je navadno bolj modna muha kot kar koli drugega. Žal je tako najpogosteje ravno na področju zdrave prehrane. Hrana, ki jo prepoznamo in razglašamo kot zdravo, je v mnogih primerih bolj modna muha kot zares zdrava izbira, zato na naše telo nima želenega učinka. Zaradi tega se vam ji povsem odpovedati ni treba, zgolj bolj premišljeno jo začnite uživati.

Energijske ploščice

Bogate naj bi bile z vitamini in minerali, pakirane so v priročne male porcije in napolnile naj bi nas z energijo. In zdijo se kot veliko bolj zdrava alternativa navadnim čokoladnim ploščicam, ki jih imamo tako radi. A strokovnjaki pravijo, da energijske ploščice v večini primerov niso nič drugačne od navadnih čokoladk, le malo bolj jih poveličujemo. Prav tako za okusnost vsebujejo ojačevalce okusov, pa moko, koruzni slad in ostala sladila. Prav tako jih večina vsebuje precej maščob in premalo vlaknin. Poleg tega pa ena takšna ploščica vsebuje kar 300–400 kalorij, kar je kalorična vrednost enega obroka. Seveda je to pričakovano, ker je temu tudi namenjena – da nadomesti obrok, a se večina ljudi z njo v resnici ne nasiti, zato je pogosto bolj dodatek obroku, kar pa seveda pomeni končno dvojno količino zaužitih kalorij. Zato bodite pri izbiri energijskih ploščic pozorni na njihovo kalorično vrednost, vsebnost beljakovin in vlaknin ter količino sladkorja.


Granola

Granolo pri nas bolje poznamo kot vrsto kosmičev. Gre za tiste vrste jutranjih kosmičev, kjer so vsa različna žita, semena, oreščki in suho sadje s sladili povezani v hrustljave večje grudice. Kot neke vrste drobljenec. Takšne vrste kosmičev imamo kot vse ostale kosmiče za zdravo hrano, a je granola v nasprotju z navadnimi ovsenimi kosmiči veliko bolj bogata s sladkorjem. Pogosto vsebuje tudi premalo vlaknin za prebavo vsega tega sladkorja. Zaradi visoke vsebnosti sladkorja lahko skodelica granole za zajtrk hitro nanese tudi do 600 kalorij, kar je tretjina povprečnega priporočljivega dnevnega vnosa kalorij za žensko. Granolo tako raje zamenjajte za navadne kosmiče ali pa izberite takšno, ki ne bo vsebovala preveč sladkorja in bo bogata z vlakninami. Če pa se svoji najljubši vendarle ne morete odreči, je zjutraj v posodico natresite približno tretjino, ostalo pa nadomestite s svežim sadjem, kot so na primer jagode, borovnice, jabolka, banane.

Smutiji


Smutiji so ena najbolj vztrajnih modnih muh in, roko na srce, so dobri in večinoma so zdravi, saj so narejeni iz svežega sadja. Kar je pri smutijih tako kočljivega, je to, da gre pretežno za sadje in da se temu sadju odstrani precej pomemben del – vlaknine. Čeprav je sadje zdravo, ga zaradi visoke vsebnosti sladkorja (tudi fruktoza je navsezadnje sladkor in ima v našem telesu enake učinke kot saharoza) ni priporočljivo uživati v prevelikih količinah. Da nastane en smuti, pa vanj navadno vmešamo kar nekaj kosov sadja. Zaradi velike količine sladkorja zato dobimo precej kaloričen in sladek obrok, od katerega pa se bolj malo nasitimo. Pogosto smutijem dodamo še jogurte ali proteinske praške, kar še dodatno zviša njihovo kalorično vrednost. In čeprav bi smuti po kalorični vrednosti lahko nadomestil kosilo, z njim komaj zdržimo do kosila. Veliko pametneje je tako za malico izbrati navadni jogurt in kos sadja ali pa si smuti pripravite sami in vanj dodajte še žlico lanenih semen.

Nemastna hrana

Saj poznate oznake 'manj maščobe' ali 'brez maščobe'. Te oznake so navadno tiste, ki nas najbolj pritegnejo k nakupu izdelka. Ker vsebujejo manj maščob kot običajne različice teh izdelkov. A nas veliko to oznako razume tudi kot dovoljenje, da to živilo zaužijemo v večjih količinah. Piškoti brez maščobe so namreč manj škodljivi kot navadni, zato jih lahko pojemo več. A vendarle stvari niso tako preproste. Ste že kdaj opazili, da imajo piškoti brez maščobe skoraj enako kalorično vrednost kot tisti z njo? To je zato, ker mora odstranjeno maščobo vendarle nekaj nadomestiti, nekaj mora ohraniti okus. Navadno so to dodani sladkorji in soli. Prave maščobe so pravzaprav ključne za uravnoteženo prehrano, saj znižujejo tveganje za srčne bolezni, dajejo hrani okus in celo poskrbijo za dvig razpoloženja. Za nameček pa so maščobe tiste, ki nam dajejo občutek sitosti. Izdelki z manj ali nič maščobe pa nas pogosto pustijo nepotešene, zato tako radi sežemo po več.


Solate

Kdo bi si mislil, da solate lahko spadajo med na videz zdravo hrano, kaj? V resnici ni toliko kriva solata kot vse tisto, kar solati priložimo. Ena največjih laži, ki si jih ljudje dnevno izrekamo, kadar hočemo živeti zdravo, je: »Saj je samo solata!« Prepričani smo, da nam solata nikakor ne more škoditi in da je nizkokalorični vir vitaminov, mineralov in vlaknin. To bi bilo res, če bi za kosilo pojedli zgolj goro zelenjave brez zabele, a navadno solate niso takšne. V restavracijah in trgovinah so namreč solate bogate tudi z ostalimi precej kaloričnimi dodatki, kot so sir, tunina, šunka, meso, popečeni kruhki in razni majonezni prelivi. Vse to na koncu navaden solatni krožnik po kalorični vrednosti in maščobah postavi ob bok navadnemu hamburgerju. Kadar torej želite, da je solata res samo solata, naj pretežno vsebuje zelenjavo, samo eno vrsto dodatka (denimo samo sir ali samo tunino) in navaden preliv z olivnim oljem in jabolčnim kisom, oziroma še bolje, čeznjo nakapajte limonin sok.

Zavitki iz tortilj


Ali 'wrapi', kot jim pravimo pogovorno. Tortilja kot nadomestek kruha se na prvi pogled zdi idealna izbira – ploska palačinka že ne more biti tako škodljiva. Morda sama po sebi resda ni, a vendarle wrapi, kot jih poznamo, vsebujejo še vse drugo kot pa zgolj tortiljo in zelenjavo. Običajno se zelenjavo in mesne dodatke, ki so zaviti v tortiljo, izboljša še z raznimi omakami, prelivi in podobnim, ki navadno temeljijo na majonezah, kisli smetani ter obilici sladkorjev in soli. Prav tako so kupljene tortilje tako slastne zaradi enega samega in precej škodljivega razloga – koruznega slada, ki ga dodajajo industrijskim tortiljam. Da bodo zavitki čim bolj zdravi, izberite polnozrnate tortilje ali pa jih pripravite kar sami. So neverjetno preproste za pripravo, recept zanje pa se brez težav najde na spletu. Prav tako pri pripravi ne pretiravajte s polnilom in omakami, če zvitke pripravite iz velikih tortilj, pa raje pojejte samo polovico in k njej dodajte še solato ali kos sadja.

prejšnji članek
Zdravljenje alergije in uradna medicina
Zdravje
Zdravljenje alergije in uradna medicina
naslednji članek
Krožniki s prevoznimi potiski
Življenjski slog
Krožniki s prevoznimi potiski