dakota johnson Dobra karma

Ganljivo priznanje slavne igralke: na terapijah ...

Viyaliy Vygranovskiy Svet24.si

38-letnega Youtuberja izziv stal življenja

Zmago Jelinčič, Monika Jelinčič Reporter.si

Bivši sosed o Zmagu Jelinčiču: Nekoč je ...

igor zorčič Svet24.si

Poslanci še ne bodo odločali o Zorčičevi ...

DOG342X7R5156 Necenzurirano

Kako je Janša uredil cepivo za zdravnika blizu ...

bil neda2 Odkrito.si

Neda Ukraden Billu Gatesu: "Pridi, starajva se ...

FINAL_fullsize_klemenslakonja_04012021_1025 1 Njena.si

Slakonja delil redek posnetek sinov

Če se sindrom policističnih jajčnikov ne zdravi ...
| Lea Pufek/revija Bodi zdrava

Če se sindrom policističnih jajčnikov ne zdravi ...

Za motnjo, ki je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v rodnem obdobju, ste gotovo že slišali. Ne gre je zamenjevati s cistami na jajčnikih, ki so v primerjavi s sindromom policističnih jajčnikov praktično nenevarne. Sindrom je nekoliko resnejše stanje, ki lahko vpliva tudi na neplodnost.

Sindrom policističnih jajčnikov je motnja, ki privede tako do anatomskih sprememb jajčnikov kot tudi do hormonskih in presnovnih sprememb. Kadar govorimo o sindromu policističnih jajčnikov (PCOS), govorimo o stanju, ki onemogoča normalno delovanje jajčnikov. Normalno namreč drobni folikli v jajčnikih vsak mesec rastejo in ovulirajo ter tako vzpostavljajo normalen menstrualni cikel in ohranjajo plodnost ženske v rodni dobi. Kadar pa je ovirano biološko izločanje ženskih spolnih hormonov, je ovulacija močno ovirana oziroma do nje sploh ne pride. Takrat folikli v jajčnikih ne dozorijo, se zadržijo v jajčnikih in se izrazijo kot ciste na njih. Proizvajati se začnejo čezmerne količine moških hormonov, ki se izločajo v kri in povzročajo druge simptome te motnje.

Policistični jajčniki so v nasprotju z normalnimi povečani in gladki. Ciste na jajčnikih namreč lahko prerastejo tudi trikratno velikost jajčnikov, gladka površina jajčnika pa nastane zaradi zastoja ovulacij, zaradi katerih so normalni jajčniki bolj nagubani. 

Simptomi 

Sindrom policističnih jajčnikov spremlja kar nekaj kliničnih znakov, ki so posledica nesorazmerja moških in ženskih spolnih hormonov. Najbolj očitni znak je seveda neredna menstruacija, ki se lahko pojavlja na 6 tednov do 6 mesecev pogosto, lahko pa menstruacija izostane tudi za dlje kot šest mesecev. S tem skladno se pojavi tudi odsotnost ovulacije. Zaradi povečanja ravni moških hormonov PCOS pogosto spremlja povečanje telesne teže, čezmerna poraščenost (zlasti na obrazu, prsih in trebuhu), mastna koža, mozolji, ki ostanejo tudi po puberteti, izpadanje las na temenu (moška plešavost) ter pojav temnih kožnih lis. Ker gre tudi za presnovno motnjo, se lahko poviša krvni tlak, maščobe v krvi, pojavi pa se tudi odpornost na inzulin in sladkorna bolezen tipa II.

Ugotavljanje PCOS

Kljub omenjenim simptomom je treba opozoriti, da pojav katerega od simptomov ne pomeni vedno nujno tudi sindroma policističnih jajčnikov oziroma se ta motnja lahko pojavi tudi brez omenjenih sindromov. Kar 25 odstotkov zdravih žensk z rednimi menstruacijami ima policistične jajčnike. Najpogosteje se prisotnost sindroma policističnih jajčnikov odkrije tako, da se opravi ultrazvočno sliko jajčnikov, da se ugotavlja motnje menstrualnega cikla in meri znake povišane ravni moških hormonov. Če dva od teh treh zadostujeta merilom sindroma policističnih jajčnikov, je ta potrjen. Simptomi PCOS so najpogosteje prisotni že pri prvi menstruaciji in sčasoma napredujejo; kar 90 odstotkov žensk z nerednimi menstruacijami ima policistične jajčnike.

Vzroki za nastanek policističnih jajčnikov

Kljub precejšnji razširjenosti sindroma policističnih jajčnikov so vzroki za njegov nastanek še vedno velika uganka. Na podlagi raziskav so strokovnjaki uspeli izluščiti nekaj teorij, ki pa še niso bile potrjene, zato jih ne smemo jemati kot znanstveno podprte resnice. A vendarle trendi nakazujejo, da za sindromom policističnih jajčnikov najpogosteje zbolevajo ženske, ki v družini že imajo prisotnost PCOS, sladkorne bolnice, ženske z inzulinsko rezistenco in tiste, ki imajo pomanjkanje luteinizirajočega hormona in folikul stimulativnega hormona (to sta hormona, ki sprožata ovulacijo).

Zdravljenje

Sindrom policističnih jajčnikov ni ozdravljiv, lahko pa se zdravi oziroma blaži njegove simptome ter tako omogoča čim bolj normalno življenje in plodnost v rodni dobi. Večinoma se pri zdravljenju upošteva najbolj moteči simptom. Ženskam se pogosto svetuje zmanjšanje telesne teže z redno fizično aktivnostjo in dieto, kar pripomore k najbolj naravni ureditvi menstrualnega cikla. Že 5-odstotno zmanjšanje telesne teže veliko pripomore. Za urejanje hormonskega ravnovesja in menstrualnega cikla se uporablja tudi oralna kontracepcija, ki zmanjša tudi mozoljavost in čezmerno poraščenost. Inzulinsko zdravljenje je v pomoč pri uravnavanju ovulacije in menstruacije, pri hujših oblikah policističnih jajčnikov pa zdravniki svetujejo tudi kirurški poseg, ki pa se ga izogibajo pri mlajših pacientkah, ker lahko vpliva na plodnost.

Najbolj učinkovit način odkrivanja sindroma policističnih jajčnikov je ultrazvočni pregled, ki ga opravi ginekolog, zato so redni ginekološki pregledi izrednega pomena.

Alternativno zdravljenje 

Ker izostanek menstruacije in ovulacije največkrat izhaja iz hipotalamusa, lahko vzrok za razvoj PCOS iščemo tudi v možganih. Holistična medicina ga pripisuje neuravnoteženi izmenjavi energije v možganih, ki jo povzroči stres zaradi negativnih čustev zaradi podrejenosti in manjvrednosti žensk v svoji vlogi. Sindrom se tako ublaži s ponovno vzpostavitvijo pretoka čustev, pri čemer pomagajo psihologija, svetlobna terapija in naravne progesteronske kreme.

Če PCOS-a ne zdravimo …

Čeprav se sindrom policističnih jajčnikov sliši kot neznosen zalogaj za žensko, mnoge bolnice s PCOS živijo povsem normalno in zadovoljivo žensko življenje brez večjih prikrajšanj. Večji zapleti namreč nastopijo šele, ko se sindroma policističnih jajčnikov ne zdravi. Takrat navadno nastopi debelost, kardiovaskularne bolezni, sladkorna bolezen, neplodnost, spontani splavi, povišana raven holesterola v krvi, 40-odstotno večje tveganje za visok krvni tlak, sedemkrat pogostejše krvožilne bolezni, 16-odstotno večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni ter do trikrat večje tveganje za nastanek raka na maternični sluznici in jajčnikih.

Policistični jajčniki in ciste na jajčnikih

Zveni, kot da gre za podobno stanje, a cist na jajčnikih ne smemo enačiti s sindromom policističnih jajčnikov. Ciste na jajčnikih so navadno nenevarne benigne spremembe na jajčnikih, ki nastajajo precej pogosto, in sicer kot posledica dozorevanja jajčnih celic med menstrualnim ciklom. Te se običajno skrčijo same od sebe. Druga skupina prav tako benignih cist pa se pogosto pojavlja pri ženskah po 30. letu. Tudi te so navadno nenevarne, razen če pride do zasuka jajčnika ali razpoke ciste. V tem primeru se izvede kirurški poseg. Nobena od omenjenih cist pa ni enaka sindromu policističnih jajčnikov.