Raziskava francoskega Inštituta za varovanje zdravja je namreč pokazala, da ima z bolečim grlom težave kar 29 odstotkov žensk in le 18 odstotkov moških.
Na grlo in glasilke običajno nismo pozorni, pa čeprav nam služijo kot osnovno sredstvo sporazumevanja in jih uporabimo vsakih nekaj minut. Ne pomislimo, da jih obremenimo vsakič, kadar povzdignemo glas, se odkašljamo ali odhrkamo. Vse dokler se ne začne bolečina, ki jo spremlja hripav glas. Zakaj je ta pri ženskah za dobrih 10 odstotkov pogostejša kot pri moških?
Razlika je v velikosti glasilk
Ženske pogosteje trpijo za bolečim grlom iz preprostega razloga – velikosti glasilk. Pri moških glasilke namreč merijo med 17 in 25 milimetri, medtem ko so ženske velike le od 12,5 do 17,5 milimetra. Manjše ko so glasilke, višji je glas. In višji ko je glas, bolj glasilke vibrirajo, zaradi česar so tudi bolj obremenjene. Majhna nepravičnost matere narave – za ljudi z globljim glasom obstaja manjša verjetnost, da bodo pogosto hripavi ali brez glasu.
Ukrepi proti hripavemu glasu
Takšne vrste bolečina telesu sporoča, da glasilke potrebujejo počitek. Včasih sami začutimo, da po koncu napornega ali 'zgovornega' dne nimamo več moči za govorjenje. Takšnim trenutkom se najlažje izognemo s preprostimi ukrepi:
Pijemo zadostno količino vode ter omejimo uživanje kave in pravega čaja, saj diuretični učinek kofeina in teina izsušuje glasilke.
Poskrbimo, da je prostor, v katerem se zadržujemo, dovolj vlažen.
Čim manj se izpostavljamo onesnaženemu zraku, večjim količinam prahu in tobaku, saj ti dražijo sluznico in glasilke.
Ne povzdigujemo glasu.
Virusne in bakterijske okužbe
Druga vrsta bolečine, ki se ji v zimskem času skoraj ne moremo izogniti, je posledica virusne ali bakterijske okužbe. Žrelo postane otečeno in vneto, težave imamo tudi s požiranjem. Običajno gre za spremljevalca prehlada, lahko pa gre tudi za angino ali kakšno drugo nalezljivo bakterijsko okužbo. Pri prehladu si lahko pomagamo z domačimi zdravili. Če sumimo na bakterijsko vnetje, ki ga spremljajo močno povišana telesna temperatura, otečene bezgavke in gnojne obloge na mandljih in žrelu, pa je priporočljivo obiskati zdravnika, ki nam bo verjetno predpisal zdravljenje z antibiotiki.
Proti okužbam grla in žrela se je najbolje boriti preventivno, saj nas navadno doletijo takrat, kadar imamo oslabljen imunski sistem. Seveda se je modro izogibati tudi prehlajenih ljudi in prenapolnjenih prostorov, saj okužbo največkrat staknemo prav tam.
Lajšanje bolečin pri vnetem žrelu:
Žlički medu dodamo malo jabolčnega kisa ali noževo konico cimeta. Uživamo vsakih nekaj ur.
Propolis v obliki pršila ali kapljic je naravni antibiotik. Blaži bolečine, deluje protibakterijsko in protivnetno ter krepi imunski sistem.
Večkrat na dan grgramo mlačno vodo, ki smo ji primešali morsko sol. Grgramo lahko tudi žajbljev čaj ali jabolčni kis, razredčen z vodo.
Uživamo čim več vitamina C, ki ga najdemo v pomarančah, limonah, kiviju, ananasu, papriki, brokoliju in zelju. Sadja in zelenjave ne izpostavljamo vročini, ki vitamin C uniči. Limona v vročem čaju torej ne šteje!
Iz otroštva vam je v spominu gotovo ostalo karamelno mleko. Sladkor na hitro prepražimo in ga zalijemo z mlekom. Zdravi vneto grlo in kašelj, pa še na babico nas spomni.
Mnenje strokovnjaka – prof. dr. Alenka Kraigher
"V predelu vratu sta grlo in žrelo, oba pa lahko prizadenejo bakterije, virusi in tudi fizikalni pojavi. Grlo spada k dihalom, v njem je govorni 'aparat'. Med hrustanci so razpete mišice grla, ki napenjajo in popuščajo par glasilk ter ožijo oziroma širijo špranjo med njima. Te so pri moških načelno večje kot pri ženskah. Notranjost grla prekriva sluznica, ki je rahla in občutljiva. Žrelo je zgrajeno iz sluznice in ga delimo na nosni, ustni in grlni del. V nosnem in ustnem delu žrela so žrelnica in mandlji, ki imajo vlogo pregrade za zaščito spodnjih dihal pred infekcijami. Ravno ti deli so najpogosteje tarča okužb."
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
