Kri prinaša kisik in hranila v vse dele telesa ter odnaša ogljikov dioksid in druge odpadne snovi. Kisik prenašajo rdeče krvničke, ki sestavljajo skoraj polovico prostornine krvi, sestavljajo pa jo tudi bele krvničke, ki telo branijo pred okužbami, in krvne ploščice, ki s tvorbo strdkov ustavljajo krvavitve iz poškodovanih žil. Krvnih bolezni je kar nekaj, v glavnem pa nastanejo, ker se je spremenilo število ali zgradba krvnih celic.
Anemije
Bolezen zaradi pomanjkanja ali okvare hemoglobina, barvila v rdečih krvničkah, ki prenaša kisik, prepoznamo po utrujenosti in omotičnosti, bledi koži in zadihanosti že ob majhnih naporih. Ob tem morda zaznamo še pospešen srčni utrip, saj skuša srce povečati dotok kisika v tkiva, tudi gležnji lahko otečejo in težje dihamo. K sreči se bolezen dobro odziva na zdravljenje.
Najpogostejša pa je anemija zaradi pomanjkanja železa v telesu, to je osnovne sestavine hemoglobina, ki je največkrat posledica izgubljanja večjih količin železa v telesu, pri ženskah zaradi obilnih menstruacij, lahko pa tudi prehrane s premalo železa. Zato je pogostejša pri otrocih in mladostnikih, ki že zaradi hitre rasti potrebujejo več železa, in pri nosečnicah. Tudi to anemijo prepoznamo po utrujenost in omotičnosti, potem pa še po razpokah kože v ustnih kotičkih in krhkih nohtih. Pozdravili se bomo z nadomeščanjem železa z železovimi tabletami, ki se bodo lepše vsrkale ob večjih količinah vitamina C.
Megaloblastna anemija je posledica pomanjkanja vitamina B12 ali folne kisline, ki ima pomembno vlogo pri tvorbi zdravih rdečih krvničk. Pogosteje je primanjkuje nosečnicam, kar tudi poveča nevarnost za okvare pri plodu, zato je treba pri načrtovanju nosečnosti jemati dodatke tega vitamina. Tudi to anemijo prepoznamo po utrujenosti in bledici, zadihanosti, in tudi zdravi se tako kot druge vrste anemije, z dodajanjem vitamina.
Srpastocelična anemija je dedna okvara, pri kateri nastajajo srpasto oblikovane rdeče krvničke, ob čemer čutimo utrujenost in omedlevico, hudo bolečino in oteklino v predelu kosti ali sklepa, bolečine v trebuhu in tudi urin je lahko krvav. Takšno poslabšanje bolezni je lahko smrtno nevarno in terja nujno zdravljenje v bolnišnici.
Talasemije so dedne anemije, ki prizadenejo tvorbo hemoglobina, barvila v rdečih krvničkah, na katero se veže kisik. Telo skuša povečati preskrbo tkiv s kisikom tako, da tvori dodatne rdeče krvničke v kostnem mozgu, pa tudi v jetrih in vranici, kjer rdeče krvničke sicer ne nastajajo. Prepoznamo jo po bledici kože, zadihanosti pri manjših naporih, po oteklini trebuha zaradi povečanja jeter in vranice. Prizadeti otroci zaostajajo v rasti in spolnem razvoju. V zelo hudih primerih se zdravniki odločijo za presaditev krvotvornih matičnih celic.
Hemolitično anemijo povzroča čezmerno propadanje rdečih krvničk, kar je lahko posledica neustreznega imunskega odziva, dednih bolezni ali okužb. Spet jo prepoznamo po utrujenosti in zadihanosti, lahko pa tudi po porumenelosti kože in beločnic, po otekanju trebuha zaradi vranice, ki razgrajuje številne okvarjene rdeče krvničke.
Aplastična anemija nastane, ker kostni mozeg ne more tvoriti nove krvne celice. Žal je v nekaterih primerih bolezen lahko tudi usodna, zato je zelo pomembno, da jo pravočasno odkrijejo in zdravijo. Uspešna presaditev krvotvornih matičnih celic lahko reši življenje.
Motnje strjevanja krvi
Sem spada skupina motenj, ki povzročajo čezmerne in dolgotrajne krvavitve, in sicer zaradi pomanjkanja faktorjev strjevanja krvi, koagulacijskih faktorjev ali krvnih ploščic. Tako smo lahko nagnjeni k podplutbam in trpimo zaradi podaljšanih ali hudih krvavitev ob najmanjših poškodbah. Motnjo zdravijo z rednimi injekcijami manjkajočih faktorjev.
Hemofilija ali Christmasova bolezen
Hemofilija in Christmasova bolezen sta posledica pomanjkanja beljakovine, ki sodeluje pri strjevanju krvi, za njima pa bolehajo samo moški. Tudi za ti dve bolezni so značilni nastajanje podplutb že po manjših poškodbah, nenadne boleče otekline v mišicah in sklepih, ki nastanejo zaradi krvavitve, daljša krvavitev po poškodbi ali manjšem kirurškem posegu in v urinu lahko opazimo kri. Bolezen se zdravi z injekcijami faktorjev strjevanja krvi, včasih le ob poškodbah, pri hujših oblikah bolezni pa redno. Odpovedati se je treba nevarnim, kontaktnim športom in vzdrževati je treba skrbno ustno higieno.
Trombocitopenija
Zanjo je značilna znižana raven krvnih ploščic, trombocitov, ki lahko povzroči podkožne in notranje krvavitve, večkrat pa se pojavi ob avtoimunskih boleznih, pa tudi ob raku. Nagnjeni smo k modricam, krvavitvam iz dlesni in nosu, pri ženskah so močnejše menstruacijske krvavitve, značilen pa je še izpuščaj v obliki drobnih rdečih pik ali škrlatnih lis, ki ne zbledijo, če pritisnemo nanje. Če bolezen povzroči virus, običajno mine sama po sebi, sicer pa jo je treba zdraviti s kortikosteroidi.
Hiperkoagulabilnost
Pod njo razumemo večjo nagnjenost k nastajanju krvnih strdkov v žilah, to pa je lahko izjemno nevarno, ker lahko vodi v pljučno embolijo, globoko vensko trombozo oziroma zamašitev žile v srcu ter posledično infarkt. Lahko je posledica dednih okvar in pomanjkanja nekaterih sestavih pri strjevanju krvi ali pa nastajanja nenormalne oblike koagulacijskega faktorja. Tudi povečano število rdečih krvničk lahko povzroči strdke. Zdravnik nam bo predpisal zdravila proti strjevanju krvi, priporočljiva je opustitev kajenja in zdravljenje z zdravili z estrogenom, kot so kontracepcijske tablete in nadomestno hormonsko zdravljenje.
Levkemija
Je skupina rakavih obolenj kostnega mozga, za katero je značilno nenadzorovano nastajanje belih krvničk. Manj rdečih krvničk pomeni manj kisika v telesu, zmanjšanje števila normalnih belih krvničk pa poveča dovzetnost za okužbe in pomanjkanje trombocitov lahko povzroči hude krvavitve. Vse levkemije povzročajo značilne simptome anemije; utrujenost, bledo kožo in zadihanost že ob manjših naporih, ob tem pa tudi hujšanje, vročino, nočno potenje, krvavitve in ponavljajoče se okužbe. Akutna levkemija prinese s seboj tudi hude bolečine v kosteh. Prognoza je odvisna od vrste levkemije in njene izraženosti, je pa zdravljenje uspešnejše pri otrocih. S presaditvijo matičnih celic nadomestijo rakave ali nenormalne krvotvorne matične celice z zdravimi. Zdrave matične celice daruje darovalec ali pa sam bolnik v obdobju izboljšanja bolezni. Odvzamejo jih lahko tudi iz kostnega mozga. Akutna levkemija je pravzaprav značilna le za otroke, večina otrok z boleznijo okreva, le tretjina zdravljenih odraslih, mlajših od 50 let, pa preživi več kot pet let.
Plazmocitom
Je rak kostnega mozga, pri katerem se nenadzorovano razraščajo nenormalne bele krvničke plazmatke, ki tvorijo protitelesa. Plazmocitomske celice uničujejo kostno tkivo, kar povzroča bolečine v kosteh, zlome in sproščanje večjih količin kalcija v krvni obtok. Bolniki so utrujeni in bledi, zadihani, veliko bolehajo, žejni so in težko odvajajo blato, trpijo zaradi bolečin v kosteh, najpogosteje v hrbtenici. V zadnjih letih se je preživetje precej izboljšalo in večina bolnikov živi, po zaslugi kemoterapij in terapije s kortikosteroidi, do pet let, nekateri pa celo do deset let po postavitvi diagnoze.
Policitemija
Je še ena bolezen, za katero je značilna povečana koncentracija rdečih krvničk, zaradi česar imajo bolniki povsem pordelo kožo in oči, glavobole, zvoni jim v ušesih, poleg tega trpijo še za motnjami vida in vrtoglavico. Zdravijo jih z vbodi igel v veno, s katerimi odstranijo približno 300 mll krvi iz obtoka, dokler se raven rdečih krvničk ne vrne na normalno, ali pa s kemoterapijo, s katero se ravno tako upočasni tvorba rdečih krvničk, kar omogoča preživetje tja do 15 let.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
