Post, za katerega se je odločila nutricionistka Mojca Cepuš, je njen tretji daljši post. Prvič se je postila deset dni, drugič 21, sedaj pa načrtuje, da bi trajal vsaj 14 dni.

Kako to, da ste se odločili za post? Kaj vas je prepričalo?
Post mi je pred leti predstavil g. Marjan Videnšek, terapevt za post, in od takrat se ga poslužujem za preventivo in krepitev zdravja, kadar tako začutim. Zakaj sem se odločila ravno zdaj, ne vem natančno, sem se pa že skoraj pol leta igrala z idejo, da bi se ga ponovno lotila. Že nekaj let me mučijo alergije na rastline, ki cvetijo sedaj, tako, da me zanima, kako se bo telo na to odzvalo letos. Za zdaj nimam in nisem začutila nobenih simptomov.

Kako poteka vaše postenje, kaj smete, česa ne? Kako dolgo bo trajal vaš post?
Tokratni post bo trajal 14 dni ali več, odvisno od počutja, sigurno pa ne manj kot to. Za toliko dni sem se odločila po posvetu z Marjanom Videnškom, ko sem omenila, da me mučijo spomladanske alergije. Po končanem postu bom še kakšen teden jedla presno hrano in kakšen teden vegansko hrano. Potem se bom vrnila na vsejedstvo. Pri prehrani v vsakdanjem življenju, mi največ težav predstavljajo sladkarije, tako da upam, da bom čim dlje ostala brez sladkarij.

Na post se je potrebno pripraviti tako, da počasi iz prehrane izločamo živalske izdelke, poživila, sladkorje, rafinirane izdelke in potem nekaj dno jemo samo sadje in zelenjavo, ter pijemo sadno zelenjavne sokove in zelenjavne prevretke.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

5 najpogostejših razlogov, zakaj izgorevamo ženske

Vsakdanje življenje poteka v nenehnem hitenju, s stalnim pritiskom in izzivi tako doma kot na delovnem mestu. Vsak trenutek je izkoriščen za dosego ciljev, a v tem hitrem tempu žal marsikatera pozabi na enega izmed najpomembnejših dejavnikov – lastno dobro počutje in zdravje. Stres, izgorelost in občutek nenehnega pritiska postajajo sinonim za sodobni način življenja, ki ga vodi neskončna tekma za uspehom.

Postov poznamo veliko. Jaz sem se odločila za post ob sadno zelenjavnih sokovih in zelenjavnih prevretkih. Teh spijem okoli pol litra na dan zraven pa veliko vode, okoli tri litre.

Mnogokrat slišimo ljudi, da bi začeli s postom, pa se bojijo klistiranja. Ali ga vi opravljate sami? Je to potrebno izvajati vsak dan?
Seveda, to je bistven del posta, tako kot tuširanje, frotiranje, čiščenje jezika in ustne votline, knajpanje … Klistir je izpiranje debelega črevesa. To je podobno, kot če bi si izprali usta. Nič strašnega ali nevarnega, bolečega. Klistir je pri postu obvezen, saj s tem povečujemo možnost razstrupljanja. Ni ga potrebno opravljati vsak dan, je pa dobro, sploh na začetku, da to počnemo vsak drug dan. Lahko poiščemo tudi pomoč hidrokolono terapevta in gremo na bolj celostno čiščenje črevesja. Po klistirju se ljudje počutijo veliko bolj sveže in imajo več energije. Stran je povsem odveč.

Kaj s postom pridobimo? Kakšne spremembe zaznate vi?
Post delam za preventivo pred raznimi boleznimi, saj se s postom v telesu sproži proces, ki mu rečemo avtofagija.
Lani je za opis avtofagije japonec Yoshinori Ohsumi prejel nobelovo nagrado za medicino. Avtofagija, ki pomeni »žreti samega sebe« je proces za razgradnjo in recikliranje delov celice.

Sama med postom nisem preveč lačna, morda malo prve tri dni, ko se telo navaja na manjko hrane in mora sintetizirati glukozo za možgane iz glikogena (kar ni težko) in beljakovin, kar se po navadi zgodi 3. dan in je za telo precej naporno delo. Za sintezo enega grama glukoze, potrebujejo okoli 1,75g beljakovin.

Med postom normalno opravljam svoje delo, kar zajema pet ali šest ur na dan govorjenja o hrani in receptih (smeh). No, zaenkrat me to ne moti. Ravno danes me popoldan čaka tudi tri urno predavanje na temo hujšanja. Počutim se prav dobro in mislim, da ne bom imela težav s koncentracijo ali spominom.

Ali lahko s pomočjo posta okrepimo zdravje? Katere bolezni lahko zdravimo?
Pomembno je razumeti, da post ne zdravi ničesar. Post telesu zagotovi okolje, da lahko proizvede procese kot je npr. avtofagija, da samo popravi in reciklira, kar v telesu ni dobro. Tako med postom ni tako pomembno kaj pijemo, pač pa dejstvo da ne jemo!

Klinik za post je po svetu zelo veliko. Kakšne rezultate imajo lahko preberemo v mnogih publikacijah. Ker post ni specifično zdravilo za neko bolezen ne moremo reči, da kaj zdravi. Pozdravi se telo samo.

Kaj je najhujše pri izvajanju posta? Lakota? Ste brez energije?
Če bi mi bilo hudo, se posta ne bi lotila. Moje glavno načelo mojem delu in pri varovanju zdravja je to, da moramo za sebe skrbeti, ne pa se podvreči mukotrpnim postopkom.

Opazim pa, da se mi med postom izostri okus in vonj in da mi diši kakšna hrana, ki mi sicer ne. Npr. makaronovo meso je jed ki je ne maram, na postu pa mi zadiši.

Lakota je postranska zadeva, prej bi rekla, da se mi kdaj česa »lušta«. Od 1 do 5 bi jo ocenila z 1,5. (1. najmanj, 5 največ). 

Energije imam več, tudi čila sem bolj, opažam, da mi tudi spomin dela malo bolje. (smeh)