Ajda Mlakar Dobra karma

Lepotica na televiziji očitno še ni rekla zadnje...

horoskop_zodiak_znaki Svet24.si

Horoskop za nedeljo, 7. junija

JANEZ-STUSEK-pl6 Reporter.si

Naključno razkritje, napačna kuverta in ...

ležeča Svet24.si

Borut Pahor: To nas skrbi, saj gre natančno tako,...

Necenzurirano prenos Necenzurirano

"Planet TV ne sme končati v Orbanovih rokah"

14_1000x1000 Odkrito.si

Tako je videti zabava, ko Ceca postane babica!

Ana Klašnja Njena.si

Ana Klašnja javno izpostavila svojega partnerja

Na tek se pripravite po korakih
| Ema Bubanj/Zarja

Na tek se pripravite po korakih

Shutterstock

V toplih dneh tekačev na prostem kar mrgoli, kar je vsekakor pohvalen in zgleden prizor, toda poglavitno vprašanje se glasi: kje so bili vso zimo?

Ali so bili prav tako dejavni, morda kje na toplem, v telovadnici, ali so šele zdaj sklenili prebuditi in okrepiti svoje telo? Kot opozarjajo strokovnjaki, je lahko nenadna telesna aktivnost, kljub obilici spomladanske energije, tvegana.

Kot ugotavlja prof. dr. Blaž Mavčič, dr. med., spec. ortopedske kirurgije iz Medicinskega centra Barsos in vodja oddelka za razvoj in raziskovanje na Ortopedski kliniki v UKC Ljubljana, je najpogostejša napaka, da velikokrat želimo prehitro doseči preveč: »Ljudje imajo po daljšem obdobju telesnega mirovanja slabo vest in so prepričani, da bodo lahko pomanjkanje vadbe nadomestili z nadpovprečnim gibanjem v kratkem času. Takšni odločitvi pa telo običajno ne more slediti, saj ni dovolj pripravljeno na čezmerne obremenitve. Poudaril bi, da mora priprava na določeno telesno dejavnost trajati dalj časa in bolj premišljeno, njeno intenzivnost pa moramo povečevati po korakih.« Zdi se samoumevno, a bolečina le ni vedno znak za preplah, ugotavlja sogovornik: »Pomembno je, da poslušamo svoje telo in se takoj ustavimo, če nam gibanje povzroča bolečino. Nobenega gibanja sicer ne začnemo že takoj izvajati z vso intenzivnostjo.«

Ne pozabimo na raztezanje in ogrevanje

Ni vseeno, kdaj se lotimo telesne vadbe – izbrati moramo čas, ko smo sproščeni, poudarja prof. dr. Mavčič: »Namen športa je namreč, da se z njim razbremenimo, ne pa da si ustvarjamo še dodaten stres, ker bi se radi na hitro spotili. Razgibavanje pred samim tekom vključuje raztezanje in ogrevanje telesa. Med razteznimi vajami so najpomembnejše vaje za raztezanje mišic spodnjih udov ter vaje za raztezanje ahilove tetive in stranskega vezivnega traku. Ta drsi ob zunanji strani kolena in nam lahko povzroča težave med tekom. Po končanem teku sta zelo koristna masaža mišic in primerno ohlajanje telesa. Izbira teh dejavnosti je odvisna od starosti posameznika in od morebitnih težav, ki so lahko tudi posledica vadbe. Še bolje je, da še pred koncem teka začnemo počasi upočasnjevati tempo vadbe.«

Preudarno izberimo površino

Začetniki naj se teka lotijo na trših površinah oziroma na tistih, na katerih so vajeni hoditi, poudarja sogovornik: »Stare modrosti so govorile, da čim bolj je teren trd, tem napornejši je. To še vedno velja za bose in dolgotrajne tekače. Težava je, da je prav na mehkejših podlagah, kot so peščene plaže, travniki in makadam, teren manj predvidljiv, pri čemer nam lahko noga prej zdrsne, lažje si kaj zvijemo.« Kot ugotavlja, si največkrat poškodujemo tetive, kajti elastičnost tetiv se izboljšuje počasneje kakor elastičnost mišic. Zaradi preveč intenzivne vadbe lahko nastane vnetje ali pa natrganje oziroma pretrganje tetiv. Preobremenitve se pojavljajo tudi v predelu kolena, pete in pod glavicami stopalnic, ugotavlja prof. dr. Mavčič: »Večina poškodb, ki lahko nastanejo med tekom, je posledica dolgotrajne prekomerne obremenitve prvotno normalnih struktur. Če tekač v zvezi z bolečo ahilovo tetivo ne naredi ničesar, torej ne zmanjša intenzivnosti in časovne obremenitve teka ali ne spremeni obutve, lahko začetno vnetje preide v kronično vnetje tetive, natrganje ali celo raztrganje tetive. Posledica neupoštevanja svojega telesa je torej, da lahko začasna preobremenitev dolgoročno povzroči trajno strukturno okvaro.«

Najbolj tvegana skupina za poškodbe so ljudje, stari od 40 do 60 let, saj največkrat precenjujejo svoje zmožnosti, ocenjuje sogovornik: »Pozabljajo, da njihove tetive, mišice in sklepi niso več tako prožni in zmogljivi, kot so bili pri 20 letih. V starosti seveda ni treba povsem nehati teči, ampak zgolj zmanjšati časovno obremenitev in se morda odločiti za kakšno drugo gibanje, pri katerem so sklepi manj obremenjeni, npr. za nordijsko hojo, kolo.«