Pa pojdimo od začetka. Holesterol je vosku podobna snov, ki jo najdemo v vseh telesnih tkivih. V telesu nastaja v jetrih in nekaterih drugih organih, od zunaj pa ga seveda lahko vnašamo tudi s hrano. Med s holesterolom bogate vire spadajo mlečna maščoba, jajčni rumenjak, mastno meso, maslo itd. Rastlinske maščobe holesterola ne vsebujejo. Ste vedeli, da holesterol v telesu nastaja v odvisnosti od količine že prisotnega; če je v telesu dovolj holesterola, je notranje nastajanje zmanjšano, in obratno: če ga v telesu primanjkuje, je nastajanje povečano. Holesterol torej ni nekaj nujno odvečnega in škodljivega, ampak ima v telesu številne življenjsko pomembne naloge. V krvi je holesterol kot sestavni del lipoproteinov.
Zakaj torej razlike med LDL - in HDL -holesterolom?
Zakaj govorimo o dveh holesterolih in kaj pomenijo kratice? Lipoproteini so snovi, ki so sestavljene iz beljakovin (proteini) in maščob. Odgovorni so za prenos maščob po krvi, na količino v krvi pa vplivajo prehrana, telesna teža, starost, stres, zdravila in hormoni. Na splošno najbolj znana sta HDL (high density lipoprotein = lipoprotein z visoko gostoto) in LDL (low density lipoprotein = lipoprotein z nizko gostoto). Omenjena lipoproteina se pogosto enači s holesterolom, tako da tudi holesterol delimo na LDL (slabi) in HDL (dobri). Lipoproteini z nizko gostoto (LDL) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če je LDL-holesterola v krvi preveč, se lahko začne nalagati na stene žil. Dolgoročna posledica takega nalaganja je ateroskleroza – zoženje in otrditev arterijskih žil, ki v razvitem svetu spada med najpomembnejše vzroke za bolezni srca in ožilja in smrt. Zaradi tega je LDL slab holesterol. Lipoproteini z visoko gostoto (HDL) pa v nasprotju z LDL prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo. Poleg tega HDL tudi zmanjšuje možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene. Zaradi tega je HDL dobri holesterol. V zadnjih letih je postalo jasno, da holesterol, ki ga vsebuje hrana, malo vpliva na tistega v krvi. Dejstvo je, da okoli sedemdeset odstotkov v krvi prisotnega holesterola nastane v telesu, okoli trideset odstotkov pa ga absorbiramo iz hrane. Poleg tega podatek o skupnem holesterolu ni najpomembnejši, veliko pomembnejše je razmerje med dobrim in slabim holesterolom.
Mnenje medicinske stroke Mnenju prim. asist. Darinke Klančar, dr. med., se verjetno pridružuje večina zdravnikov. Prepričana je, in tako svetuje recimo tudi na zdravstveno obarvanem forumu, da je povišan holesterol v krvi v glavnem pojav, ki je posledica nepravilne prehrane. To pomeni, da je povojna generacija zelo spremenila življenjski slog in smo se malo zamastili. Pojemo preveč hrane živalskega izvora in preveč ogljikovih hidratov. Le v redkih primerih gre za tako imenovano družinsko pogojeno hiperlipidemijo, kar pomeni, da gre za gensko pogojeno okvaro v presnovi maščob.
In ko medicina meni, da je ogroženo naše zdravje, predpiše statine. Statini so eno najpogosteje predpisanih zdravil, ki uspešno znižujejo raven holesterola (zavirajo tvorbo holesterola v jetrih) in s tem lahko preprečujejo pojav možganske kapi in srčnega infarkta. Druga pomembna skupina bolnikov, ki morajo jemati statine, so torej vsi, ki so srčno-žilni dogodek (na primer infarkt) že utrpeli. Za slednje veljajo tudi strožja merila, koliko holesterola smejo imeti v krvi. Zelo pomembno je, da zdravila jemljemo redno, saj le tako dosežemo ciljne vrednosti maščob v krvi in zmanjšamo tveganje za ponovni infarkt, meni Maša Gulin, mag. farmacije, in dodaja, da je količina maščob v krvi zelo pomembna tudi za sladkorne bolnike in paciente z ledvično boleznijo. Pri slednjih ne gre samo za zmanjševanje maščob, ampak obstajajo tudi podatki, da statini upočasnjujejo napredovanje same bolezni. A precej bolnikov, ki jemljejo statine, tarna o hudih mišičnih krčih. Zato jih nehajo jemati, ker ne vedo, da jih lahko recimo blažijo z magnezijem ali vodotopnim koencimom Q10. Krče lahko uspešno preprečimo tudi tako, da okrepimo mišice. In po športni aktivnosti seveda ne pozabimo na raztezne vaje.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
