Mila Kunis Svet24.si

FOTO: Si to ti, Mila?

polna luna Dobra karma

12. 12. - zadnja polna luna tega desetletja in ...

letalonosilka, Admiral Kuznjecov Svet24.si

VIDEO: Zagorela edina ruska letalonosilka, ...

sneg, promet, snežne razmere, sneženje, zima, žlabudra, plundra Svet24.si

Zdaj gre zares, petek 13. prinaša sneg do nižin

ženska Dobra karma

Nihče ne sme imeti večje moči nad vašimi ...

la popsi 1 Njena.si

Obraz Pop TV v veselem pričakovanju

tanja in rene večerja Njena.si

Tanja in Rene ujeta na romantični večerji

Če imate migreno, obiščite nevrologa
| M.Š.

Če imate migreno, obiščite nevrologa

migrena, ženska, hud glavobol, Dreamstime

Migreni se namenja premalo pozornosti in še vedno ni ustrezno diagnosticirana, čeprav v Evropski uniji po ocenah ustvari stroške v višini 110 milijard evrov letno. Je dedna možganska motnja z 12-odstotno globalno razširjenostjo, ki prizadene vse starostne skupine, vendar pretežno ženske.

Svetovna zdravstvena organizacija uvršča migreno na šesto mesto najbolj onesposabljajočih bolezni. Kar 90 odstotkov ljudi, ki imajo migreno, namreč navaja, da z migreno niso sposobni delati oziroma opravljati vsakodnevnih opravil. Kljub temu se po dostopnih podatkih manj kot 50 odstotkov bolnikov o migreni in njenem zdravljenju posvetuje z zdravnikom. Na dogodku z naslovom »Dovolj. Čas je, da preprečimo migreno,« sta sogovornika, asist. dr. Andrej Fabjan in prof. dr. Patricia Pozo Rosich, pozvala ljudi, ki živijo z migreno brez ustrezne terapije, da obiščejo svojega zdravnika oziroma nevrologa.

Migrena vključuje ponavljajoče se napade zmerne do hude bolečine v glavi, ki je praviloma utripajoča, pogosto omejena le na eno stran glave in je lahko povezana s slabostjo, bruhanjem in povečano občutljivostjo za svetlobo, zvoke in vonjave. Ob tem se pred napadom glavobola in po njem pojavljajo motnje razpoloženja, motnje koncentracije in utrujenost. Migrena je povezana s psihološko stisko, invalidnostjo, zmanjšano kakovostjo življenja in tudi finančnim bremenom. Ima močan in omejujoč učinek na posameznika ter njegovo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog.

Foto: Arhiv Novartisa - Pogovor o migreni: asist. dr. Andrej Fabjan, prof. dr. Patricia Pozo Rosich, Mojca Blejec

»Če ima nekdo, ki živi z migreno, po en napad na teden, mu ta bolezen vzame štiri leta življenja, saj je v tem času povsem onesposobljen. Če so napadi pogostejši, je število odvzetih let življenja bistveno večje. Čeprav deluje kot nevidna bolezen, je migrena drugi vodilni nevrološki vzrok za leta, preživeta z invalidnostjo,« je razložila prof. dr. Patricia Pozo Rosich, specialistka nevrologinja, vodja klinične enote za glavobole in kraniofacialne bolečine v Univerzitetni bolnišnici Vall d'Hebron v Barceloni.

Migrena se najpogosteje pojavi v času pubertete, največji vpliv pa ima v najbolj produktivnih človekovih letih, med 35. in 45. letom starosti. Kljub vse večjemu poznavanju pa je še vedno povezana s stigmo, zato je ozaveščanje o migreni izjemno pomembno, saj pozitivno vpliva na kakovost službenega in tudi osebnega življenja. Podatki namreč kažejo, da migrena negativno vpliva na čas, preživet z družino in prijatelji, da pri osebah z migreno trpijo medsebojni odnosi in da je pri osebah z migreno skoraj dvakrat pogostejša depresija. Bolniki trdijo, da bližnji in sodelavci njihovo migreno pogosto razumejo kot le nekoliko močnejši glavobol in ne razumejo, zakaj kljub migreni ne morejo opraviti svojih nalog, čeprav so izsledki raziskave, v kateri je sodelovalo več kot 11.000 ljudi, ki imajo vsaj štiri dni migrene na mesec, iz 31 držav, in so jih predstavili na lanskem 60. znanstvenem srečanju Ameriškega združenja za glavobol (AHS) v San Franciscu, med drugim pokazali, da migrena zniža delovno produktivnost za približno polovico.

Čeprav je migrena pogostejša, kot so sladkorna bolezen, epilepsija in astma skupaj, je še vedno zelo slabo prepoznana in diagnosticirana. Manj kot polovica bolnikov z migreno se o tem posvetuje z zdravnikom in manj kot polovica bolnikov je zadovoljnih s trenutno terapijo. Večina bolnikov se odloči za samozdravljenje. Zato strokovnjaki pozivajo osebe, ki imajo migreno, predvsem tiste s hudimi napadi migrene več dni v mesecu, naj obiščejo nevrologa in se posvetujejo o možnostih zdravljenja. Nove terapije namreč učinkovito zavirajo tako imenovani receptor CGRP (ang. calcitonin gene-related peptide), ki igra eno od ključnih vlog pri razvoju simptomov migrene. 

»Zavedati se moramo, da migrena ni zgolj glavobol. Je kompleksna nevrološka motnja, ki z vsemi pridruženimi simptomi zelo vpliva na življenje bolnikov in njihove odnose s svojci, prijatelji ter sodelavci. Zato je zelo pomembno, da so bolniki ustrezno vodeni pri nevrologu,« je pojasnil dr. Fabjan. »Po letih raziskav in razvoja so znanstveniki razvili novo preventivno zdravljenje migrene, ki se z monoklonskimi protitelesi usmeri na receptor CGRP, peptid, ki igra vlogo v nastanku glavobola pri migreni. Čeprav v kliničnih preizkušanjih zdravljenja niso bila opisana nobena večja tveganja za varnost, se zavedamo, da bomo varnost in učinkovitost zdravila lahko spremljali le v klinični praksi. Cilj nas zdravnikov je pomagati našim bolnikom, da izboljšajo kakovost življenja in zmanjšajo breme, ki ga povzroča migrena,« je še dodala prof. dr. Patricia Pozo Rosich.