»Na trgovskih policah brez težav najdemo številne izdelke, ki z embalažo sporočajo, da so `naravni´, da vsebujejo izvlečke različnih rastlin ali sestavine naravnega izvora. S pogledom na embalažo dobimo občutek, da so bili pripravljeni skorajda v babičini kuhinji, dodano sivko so nabirale pridne roke na poljih Provanse, voda, ki je v izdelku, pa je pritekla naravnost izpod Alp,« pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer opozarjajo na problematiko zavajanja kupcev.

Kot poudarjajo, predpisov, ki bi enotno urejali področje označevanja naravne kozmetike, ni, zato tudi ni jasnih pogojev, ki bi določali, kakšna mora biti sestava kozmetičnih izdelkov, na kakšen način morajo biti izdelani ali v kakšni embalaži morajo biti, da bi jih lahko proizvajalci označili kot `naravne´ ali `ekološke'.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vesna in Mija Janković skupaj uživali na modni reviji

Nekdanja tašča in snaha sta še vedno dobri prijateljici, ki si delita tudi ljubezen do mode.

»Evropsko združenje proizvajalcev kozmetičnih izdelkov (Cosmetics Europe) je v sicer neobveznih smernicah za označevanje kozmetičnih izdelkov zapisalo, da naj bodo (naravni) kozmetični izdelki predstavljeni tako, da je jasno, ali se (z dokazi podprte) trditve nanašajo na celoten izdelek ali zgolj na sestavino ali embalažo. Morebitne okoljske trditve pa naj se nanašajo na točno določen izdelek in naj bodo uporabljene v ustreznem kontekstu. Poleg tega so pripravili kratko pojasnilo o pomenu izrazov `naravno" in `ekološko´ na kozmetičnih izdelkih: izraz `naravno´ se nanaša na izvor sestavin ali na sestavo izdelka, medtem ko izrazi `ekološko´, `bio´ ali `organsko´ pomenijo, da so surovine izdelane v skladu s specifičnimi pravili in zahtevami. Zahteve za oznako `naravno´ in/ali `organsko´ na kozmetičnih izdelkih v različnih državah interpretirajo različno, ker so različne organizacije vzpostavile svoje standarde in sisteme certificiranja.«

A realnost med trgovskimi policami žal ni takšna, kot velijo predpisi. Na ZPS zato menijo, da dokler nimamo zakonodajnih predpisov, ki bi jasno določali pogoje, se lahko opremo zgolj na certifikate – a tudi to ni povsem preprosto, saj je samo na evropskem trgu približno 30 (bolj ali manj zanesljivih) certifikatov.