"Izguba sluha je navzven sicer nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive, saj bistveno omejuje naše možnosti pri vključevanju v družbo," so v izjavi za javnost ob mednarodnem dnevu skrbi za sluh zapisali na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2018 v Evropski uniji živelo 466 milijonov ljudi z okvaro sluha. Do leta 2030 se bo to število predvidoma povzpelo na 630, do leta 2050 pa na kar 900 milijonov, so zapisali na zvezi.

Problematika okvare sluha in naglušnosti

Sodeč po zadnjih raziskavah, ima okvaro sluha vedno več ljudi, kar pa se pripisuje tudi daljši življenjski dobi. Problem naglušnosti pa je po navedba zveze v tem, da se v življenje prikrade postopoma. Človek sluh namreč izgublja počasi in se na izgubo navaja ter jo najprej niti ne opazi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

5 najpogostejših razlogov, zakaj izgorevamo ženske

Vsakdanje življenje poteka v nenehnem hitenju, s stalnim pritiskom in izzivi tako doma kot na delovnem mestu. Vsak trenutek je izkoriščen za dosego ciljev, a v tem hitrem tempu žal marsikatera pozabi na enega izmed najpomembnejših dejavnikov – lastno dobro počutje in zdravje. Stres, izgorelost in občutek nenehnega pritiska postajajo sinonim za sodobni način življenja, ki ga vodi neskončna tekma za uspehom.

In kot opozarjajo na zvezi, prav zaradi te postopnosti posameznik, posebno če je starejši, izgubo zanika. "Zato se o izgubi sluha pogosto ne želi poučiti, sčasoma začneta pešati spomin in koncentracija, zaradi sramu pa se osami," poudarjajo.

Kako pravočasno opaziti spremembe?

Da posameznik slabše sliši, je mogoče opaziti na več načinov. Med drugim je pogosto mogoče zaznati pritožbe družinskih članov, da so televizijski ali radijski aparati nastavljeni preglasno.

"Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete govorno komunikacijo in družbene stike. Prav tako lahko naglušnost vpliva na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco," opozarjajo na zvezi društev.

Pravočasno po slušni aparat

V primeru zapoznele uporabe slušnega aparata obstaja tudi možnost, da oseba ne bo deležna enakih koristi njegove uporabe, kot če bi se ukrepalo takoj. Posebej pri otrocih je takojšnja korekcija sluha nujna, saj vpliva na razvoj govora in drugih otrokovih socialnih veščin.

Po podatkih zveze mine približno deset let, preden si posameznik prizna, da slabše sliši in potrebuje slušni aparat. Dva ali tri mesece nato traja, da se navadi na zvoke slušnega aparata in še tri do šest mesecev, da to kar sliši, tudi razume.

Test sluha z mobilno aplikacijo

Sluh se sicer lahko preveri tudi s posebno mobilno aplikacijo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) hearWHO. To je mogoče najti na spletni povezavi www.who.int/health-topics/hearing-loss/hearwho. V primeru, da se na testu dobi manj kot 50 točk, je okvara sluha precej verjetna.

Osebni zdravnik se odloči, ali mora posameznik obiskati specialista. V primeru, da slednji ugotovi okvaro sluha, osebi izda naročilnico za testni slušni aparat, s katero se nato lahko oglasi pri pogodbenem dobavitelju Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Na zvezi pri tem odsvetujejo nakup slušnih pripomočkov po spletu.

Tema letošnjega mednarodnega dne skrbi za sluh sicer nosi naslov "Sluh za življenje, ne dovoli, da te izguba sluha omeji". Pobudo zanj je dala Svetovna zdravstvena organizacija, obeležujemo pa ga od leta 2007.