V Sloveniji po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje slušni aparat uporablja 75.000 oseb, je dodal Juhart. Poleg tega je še nekaj deset tisoč oseb, ki bi slušni aparat lahko imele, a ga "zaradi različnih stisk ne nosijo." Opozoril je na dejstvo, da naglušnost človeka prizadene tudi v družbenem smislu in dodal, da "človeka osami, povzroči hude duševne stiske, depresijo. Naglušni lahko postanejo odrinjeni tudi v lastni družini".

V zvezi opozarjajo, da so okvare sluha nepopravljive in da je rešitev zgolj slušni aparat. Eden poglavitnih razlogov za okvaro je hrup, zato priporočajo, da prenehamo s kulturo kričanja in glasnega govorjenja. Pozivajo k uporabi čepkov v hrupnem okolju, znižanju jakosti zvočnih naprav in intervalom tišine, da se sluh spočije.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mojster Jure: Žena in otroci so moje življenje

Mojster Delovne akcije Jure Podjavoršek piše novo poglavje. S soprogo in otroki se vrača k svojim koreninam, kjer bodo pognali kolesje turistične kmetije.

Predstojnica Inštituta za medicino dela in športa Metoda Dodič Fikfak je povedala, da je naglušnosti po svetu in tudi v Sloveniji najpogostejša poklicna bolezen, "a poklicnih bolezni pri nas ne odkrivamo". Opozorila je, da problem nastane, ker morajo delavca na pregled poslati delodajalci, ki tega ne storijo. Delavci postajajo naglušni postopoma, zato se tudi sami ne odločijo za pogoste preglede. Dodala je, da "naj se poskuša ustvariti manj hrupno okolje, če pa to nikakor ne gre, pa naj se zaščiti sluh. A ne z navadnimi čepki, temveč s čepki po meri". Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadeva, da se naglušnost prizna kot poklicno bolezen.

Metoda Dodič Fikfak je povedala, da je sprejemljiva intenziteta 80 decibelov in da se ta meja spušča, saj tako ščitijo večji krog ljudi. Dodala je, da otroci, ko kričijo, ustvarjajo hrup od 90 do 100 decibelov, kar ogroža otroke in tudi učitelje ter vzgojitelje.

Onesnaženost s hrupom je Svetovna zdravstvena organizacija postavila izjemno visoko, takoj za onesnaževanjem zraka. Ocenjuje, da bo do leta 2030 v Evropski uniji živelo 630 milijonov ljudi z okvaro sluha.