profimedia-0606418310 Svet24.si

Tako velika je že hči Toma Cruisa in Katie ...

grizli-medved_wiki Svet24.si

Medved raztrgal vodiča, kasneje se je pognal še ...

milan kucan Reporter.si

Kučan šokiral z izjavo: »Treba je verjeti ...

boris johnson1 Svet24.si

Boris Johnson obljubil tableto proti covidu

mario-fafangel Necenzurirano

Zakaj je vlado spet zapustil Mario Fafangel

PicsArt_04-20-12.28.57 Odkrito.si

Oh, kakšna groza?!

Alen Kobilica in Maja Prašnikar Njena.si

Alen Kobilica verjame, da bo spet videl

Vrtnine imajo različne potrebe po gnojilih
| Mare Koren

Vrtnine imajo različne potrebe po gnojilih

Pravilno gnojenje je osnova za doseganje dobrega in zdravega pridelka. Fotografija Profimedia, Profimedia

Tudi vi svoj vrt načeloma gnojite jeseni? Strokovnjaki priporočajo, da gnojenje prestavimo na pomlad. Zakaj je to bolje in kaj se s tem spremeni?

Navada je železna srajca, pravijo. In že naše babice in dedki so vsako jesen ob vrt pripeljali zaloge hlevskega gnoja, da so ga pred prekopavanjem (»štihanjem«) nasuli v gredice, kjer se je do pomladi ravno prav »uležal« in nato zadostil potrebam rastlin. Seveda pa ne smemo vseh gredic gnojiti enako močno oziroma nekaterih sploh ne gnojimo, saj so potrebe po hranilih pri vrtninah precej različne. Gnojenje je zato treba načrtovati vnaprej in si narediti dober načrt, kaj bo prihodnje leto rastlo na gredicah.

Foto: Arhiv - Gnoj bo naredil več škode kot koristi, če boste z njim gnojili metuljnice, med katerimi so tudi vrtne stročnice. Prav tako pa zelo škodi vsem čebulnicam.

Upoštevajte različne potrebe

Kadar se lotevamo gnojenja, ne smemo pozabiti, da imajo različne vrtnine različne potrebe po hranilih. Medtem ko nekatere potrebujejo izdatno pognojena tla, bodo druge odlično uspevale v skoraj povsem osiromašeni zemlji. Na gredicah, kamor boste posejali ali posadili kapusnice, to so ohrovt, cvetača, zelje, brokoli, nikar ne skoparite z gnojenjem, saj so prave požrešnice hranil in bodo dobro uspevale le v obilno pognojenih tleh.

Nekoliko manj gnojil potrebujejo plodovke. To so paradižnik, buče, kumare, paprika, jajčevci. Potrebujejo sicer veliko hranilnih snovi, a manj kot prej omenjene vrste. Opazujemo jih pri rasti in sproti dodajamo hranila po potrebi. Bistveno manj gnojil potrebujejo razne solate, korenje, por, zelena, blitva, špinača in radič. Te vrtnine bodo brez težav uspevale tudi v tleh, ki so negnojena dve ali več let. 

Skupina rastlin, ki sploh ne potrebujejo gnojil, saj si s pomočjo bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, same priskrbijo dušik iz zraka, pa so fižol, grah in bob.