Pri sindromu policističnih jajčnikov se lahko pojavijo težave z mozolji oziroma aknami, telo je lahko čezmerno poraščeno, lasje začnejo izpadati, razmeroma hitro se poviša telesna teža, menstruacije so neredne, pojavijo se motnje v ovulaciji ter težave s spočetjem oziroma zanositvijo. Prav tako se lahko pojavijo številne zdravstvene težave, poveča se tveganje za nastanek sladkorne bolezni, bolezni srca ter določenih ginekoloških rakavih obolenj. Eden izmed dejavnikov, s katerimi lahko ublažimo simptome sindroma policističnih jajčnikov, pa je pravilna prehrana.

Uravnavanje telesne teže

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Regačica - plevel, ki je odličen v kulinariki

Pomlad je na plano priklicala tudi prvi plevel, ki se je začel razraščati povsod, kjer ni treba. Med slednjim je tudi regačica, na katero smo v veliki meri pozabili, a je odlična v kulinariki. Prav tako spodbuja prebavo in poživi.

Prvi nasvet pri pojavu sindroma policističnih jajčnikov je izguba oziroma doseganje primerne telesne teže. Po navadi zdravniki priporočajo izgubo od pet do deset odstotkov telesne teže. To naj bi zadostovalo, da bi se zdravstvene težave znatno ublažile. Pri tem ima ključno vlogo tudi način prehrane, pri katerem sicer ni tako pomembna le izguba kilogramov, temveč je večji poudarek na uravnavanju krvnega sladkorja.

Načrt primerne prehrane

Pomembno je, da se osredotočite na prehrano, ki vsebuje veliko vitaminov in mineralov. Primerna prehrana za blaženje sindroma policističnih jajčnikov je tudi tista, ki v osnovi deluje protivnetno, med tovrstna živila med drugim spadajo borovnice, ingver, aloe vera, zeleni čaj in kakav. Gre pravzaprav za mediteranski način prehranjevanja, ki naj vsebuje: zmeren vnos ogljikovih hidratov; uživanje zadostnih količin vlaknin, ki se nahajajo predvsem v stročnicah, zelenjavi in sadju; kvaliteten vir beljakovin v vsakem obroku; zadosten vnos zdravih maščob; vnos antioksidantov, ki so med drugim v borovnicah, jagodah, slivah, robidah, češnjah; vsaj dvakrat na teden uživanje rib; vnos fitoestrogenov, ki so v lanu, čičerki, leči, fižolu, izdelkih iz soje, črni detelji ter peteršilju in zeleni; redno uživanje oreščkov; uživanje fermentiranih živil, kot so kislo zelje, kisla zelenjava, kombuča in podobno.