Panični napadi pomenijo kratko obdobje intenzivnega strahu v obliki udarjanja in razbijanja srca, drhtenja, potenja, občutka, da ne moremo dihati, bolečine in stiskanja v prsih, slabosti, občutka vrtoglavice in omotičnosti, mravljinčenja, mraza ali vročine, derealizacije ali depersonalizacije, strahu pred tem, da bi se nam zmešalo in da bomo izgubili nadzor, in smrtjo. »O panični motnji govorimo takrat, ko so panični napadi pogosti in se temu pridruži še strah pred njimi. Če se temu pridruži še strah pred prostori, v katerih smo doživljali te napade, govorimo o panični motnji z agorafobijo,« pojasnjuje specializantka psihoterapije transakcijske analize Nevenka Breznik.

Nenadoma

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Dolma: Umetnost polnjenih jedi z bogato tradicijo

Dolma je ena izmed najbolj prepoznavnih jedi Bližnjega vzhoda, Balkana in Kavkaza, ki simbolizira umetnost priprave polnjenih jedi.

Do paničnih napadov lahko pride nenadoma, na videz brez posebnega razloga, čeprav so najpogosteje posledica kakšne težje izkušnje v življenju, dolgotrajnega stresa, psihične izčrpanosti, mobinga … »Navadno ob napadu postanemo zaskrbljeni za svoje zdravje in se začnemo opazovati. Nenehno opazovanje in strah pred ponovnim paničnim napadom le tega navadno spet sprožita in ujamemo se v cikel nenehnega strahu in napadov. Ljudje, ki so doživeli to izkušnjo, postanejo preveč zaskrbljeni in zelo previdni ter se začnejo izogibati številnim dejavnostim,« pravi Breznikova.

Panični napadi so sami po sebi popolnoma neškodljivi in nenevarni.

Samopomoč

Če se nas loteva panični napad, če prepoznamo in vemo, kaj se dogaja z nami, bomo veliko lažje ta napad tudi premagali. Najbolje je, da ležemo, zapremo oči in se poskušamo umiriti, globoko in pravilno dihamo: hiter vdih od trebuha do grla, nato pa počasen izdih od grla, prsnega koša in nazadnje izdihamo še zrak iz trebuha. Pri tem se spustita prsni koš in trebuh, hrbet potisnemo ob podlago. Osredotočimo se na dihanje, misli naj odpotujejo stran. Dihalno vajo ponavljamo petnajst minut oziroma dokler se ne počutimo bolje.

V veliko pomoč je lahko tudi sprehod. Če smo v zaprtih prostorih, pojdimo ven, na zrak. Pojmo, glejmo naravo, se odpravimo na sprehod. Ta naj traja vsaj pol ure.

Tudi prehrana je zelo pomembna. Dokazano je namreč, da napade panike veliko hitreje sproži nezdrava prehrana. Če nekaj ur pred spanjem zaužijemo masten, težak, prekomeren obrok in če zraven popijemo še alkohol, je veliko večja verjetnost, da bomo sredi noči doživeli panični napad.

Pravilna prehrana je lahko pri težavah s paničnimi napadi v veliko pomoč.

Neškodljivi

Panični napadi so popolnoma neškodljivi in nenevarni. Prav nič se nam ne more zgoditi. Če se uspemo na začetku napada prepričati, da je vse v redu in da se nič ne bo zgodilo, se napad zelo hitro ustavi. Ključ je vsekakor v tem, da nas ni strah. »Poskušajmo preusmeriti misli, morda popijmo kozarec mrzle vode, usedimo se, če se nam vrti in se slabo počutimo, in se poskušajmo čim bolj pomiriti,« pravi Breznikova.