»Moja jesen mineva v znamenju materinstva, posvečam se dojenju, sprehodom, odkrivanju sveta – Edvardu so zelo všeč drevesa, učenju tako slovenščine in italijanščine ter obiskom, saj se mi zdi soočanje z drugimi ljudmi zelo pomembno za razvoj najmlajšega sina, predvsem če se to druženje dogaja z dobrimi in veselimi ljudmi,« pripoveduje Oriana, zadovoljna, da je mlajšega brata zelo lepo sprejel najstniški sin Aleksander. »Ko mali zagleda Aleksandra, se mu nasmehne iz srca, Aleksu pa se prižgejo iskrice v očeh. Res se imata rada in zelo sta si podobna. Edvardovo rojstvo je mene in Aleksa še dodatno povezalo, saj imava nov skupni argument in do dojenčka gojiva skupno ljubezen. Brata sicer še ni previl, in če si tega ne bo želel, mu ga tudi ne bo treba, je pa vsak dan prisoten pri sprehodih in mi resnično zelo pomaga pri zabavanju bratca, ko postane siten, ali pri kopanju, in ga pazi, ko jaz denimo kuham. Krasen je, odgovoren. Res sem ponosna nanj,« pravi Oriana in dodaja, da je Aleks miren, moder in ustvarjalen mladenič. Rad posluša glasbo, uči se igrati kitaro in v šolskem bendu igra bas. Že enajst let pleše in bil je sprejet v tekmovalni skupini hip hopa, občasno se ukvarja s filmsko igro, igral je tudi v predstavi Jugoslavija, moja dežela, ustvarja animirane filme in rad bere. Oriana je zadovoljna, da ima tako krasna sinova. Radi uživajo v občutku domačnosti, ki se ustvarja s prvim mrazom.