»Na svoja sinova sem več kot ponosen. Predvsem zato, ker sta srčna odličnjaka. Dobra po srcu, niti malo sebična, spoštljiva do vseh ljudi, ki si to zaslužijo, in zelo kritična do krivičnega narobe sveta, v katerem živimo. In ker me, čeprav imata eden 27, drugi pa skoraj 17 let, še vedno na svojo pobudo objameta in mi rečeta, da me imata rada. Taka je tudi hčerka Annabel,« o svojem podmladku pravi Brane in dodaja, da starejši sin Adrian od končane fakultete redno dela, zadnje leto v uspešni družbi mladih ljudi, ki se ukvarja s svetovanjem trženja na spletu. Tam je zelo zadovoljen, ker mu ni treba v službo hoditi v obleki in s kravato in ker imajo v službi telovadnico, saj se resno ukvarja z dviganjem uteži. Mlajšega, Aarona, čakata še dve leti in pol na wimbledonskem kolidžu, potem pa, kot napoveduje, študij psihologije. »Oba se veliko ukvarjata s športom. Rada igrata nogomet. Adrian v lokalni ligi. Njegovo moštvo Wimbledonski svetniki je spomladi letos postalo lokalni pokalni prvak. Zaradi njega smo vsi trije navijači Arsenala. Prej sva vrsto let z Adrianom dvigala uteži sama, zdaj se nama je pridružil tudi Aaron. Oba sta ustvarila lepi mišičasti telesi. Sam se neuspešno trudim, da bi jima delal konkurenco.«