Mirna v sebi skriva popotniškega duha, ki je zadnja leta tiho čakal na trenutek, ko se bo lahko predramil iz varnega zavetja in se podal tja, kamor ga vleče srce. "Pred približno osmimi leti sem šla prvič v svet, sama, z nahrbtnikov in brez točnih načrtov. Potovanje, ki naj bi trajalo en mesec, se je razvleklo na leto dni. Takrat sem se zaljubila v popotništvo in v širni svet. Najbolj od vsega me je prevzel občutek svobode, življenje brez rutine in pehanja za materialnimi stvarmi, in vse te popotniške duše, ki so čisto drugačna vrsta ljudi. Moja vrsta ljudi. Prvič sem se počutila kot doma, kar pa za življenje v Sloveniji ne morem ravno reči," nam zaupa Mirna in nadaljuje, da se je tedaj sicer vrnila nazaj, vendar zaradi izkušnje ni bila nikoli več enaka. Vedela je namreč, da ne bo zmogla obstati ujeta med zidove rutine, kajti sila, ki jo vleče v svet je najmočnejši občutek kar jih je kdaj občutila.

Dragocena življenjska šola za sinka

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Delovna akcija: Kako je delati in snemati hkrati?

Vas zanima, kako snemanje poteka v zakulisju?

"Vmes sem se, v zanosu zaljubljenosti, odločila za otroka, zato so seveda za nekaj let moji plani morali mirovati. A zdaj je mali star skoraj štiri leta in mislim, da je čas, da razpreva krila. To, da bo videl svet in živel popotniško življenje, je po mojem mnenju najboljša življenjska šola, ki mu jo lahko dam. Potovanja namreč bogatijo v vseh pogledih in te učijo o vseh aspektih življenja, največ pa o samem sebi," razmišlja 32-letnica.

Ni me strah življenja! Strah me je obžalovanja!

Vsi imamo želje in hrepenenja, a zdi se, da se najraje gibamo v svojih okvirjih udobja. Strah pred neznanim in pa strah pred občutkom, ki nam ne nudi dolgoročne varnosti, nam tako postavlja nevidne zidove, ki nam onemogočajo, da bi si dovolili videti in okusiti drugačno prihodnost. "Reakcije ljudi na moje načrte so več ali manj prežete z raznimi strahovi. Ampak mene ni strah neznanega sveta, ni me strah negativnih občutkov in situacij, ni me strah skočiti brez varnostnih vrvi, ni me strah iz cone udobja, ni me strah niti tega, da se bo morda tam kaj zalomilo in bom mogoče celo morala priti nazaj," je odločna Mirna, ki jo prežema ravno toliko negotovih občutkov, da ji bodo služili kot svež veter v jadrih. Kajti njen strah pred neznanim je mnogo manjši od strahu pred obžalovanjem. "Edina stvar, ki se je sama bojim in sem se je že od nekdaj bala, je obžalovanje. Zdi se mi namreč, da je to edini občutek, s katerim ne bi mogla živeti." 

'Pravijo, da sem nora.'

In kako na njene drzne odločitve gledajo ostali? Je deležna spodbude in čudnih neodobravajočih pogledov? Mirna pravi, da mnogo ljudi meni, da je malo nora. "Ampak ravno zato, ker sem malo nora, lahko že danes brez razmišljanja rečem 'Če jutri crknem, sem do danes živela za 100 življenj!'. Ni veliko ljudi, ki bi lahko reklo enako. In žalostna sem, ker jih ni. Mislim, da se ne zavedajo prav zares, da živijo samo enkrat. Enkrat! Žal mi je, ker niso bolj pogumni pri sledenju svojih sanj in pustijo, da jih življenje pač nekam nosi, namesto, da bi oni usmerjali življenje ... Tisto čarobno življenje, ki prav zares obstaja, če ga le upamo živeti s srcem. In nikoli ne pozabite, bolečina ob padcu ali porazu je neprimerljivo manjša od bolečine obžalovanja," zaključuje klepet pogumna svetlolasa.

Srečno Mirna! Naj vaju popotniški veter vodi skozi nepozabne dogodivščine.

Vas zanima, katera znana slovenska voditeljica je odkrito priznala, česa se je prenajedla? Kliknite tukaj!