Maja, ko vas gledamo na odru, prekipevate od energije, ves čas potujete, imate goro poslovnih obveznosti in človek se vpraša kdaj sploh najdete čas za počitek in od kje črpate vso to energijo?

Iskreno vam moram povedati, da ne potrebujem veliko spanja in takoj, ko se zjutraj zbudim že razmišljam kaj vse bom tisti dan delala oz. kam bom odšla, ko bodo vse delovne obveznosti za menoj. Izjemno se veselim vsakega trenutka dneva, zjutraj se kot mali otrok veselim prve jutranje kavice in zraven berem časopis na računalniku, nato odidem na trening in vse to naredim do 10 ure zjutraj. Če grem spat okoli enih zjutraj, potem bom ob sedmih zjutraj že povsem budna, včasih še nekoliko bolj zgodaj. V povprečju spim štiri ure na noč. Želja za življenjem je tako zelo močna, da enostavno ne želim izgubiti celega dneva v postelji.

Zdi se, da se je čas za vas preprosto ustavil. Kako vam uspeva ohranjati mladosten videz in koliko odrekanja zahteva?
Načeloma k frizerju odhajam vsak drugi dan, ko imam pomembne projekte pa tudi vsak dan. Torej v povprečju sem pri frizerju petkrat tedensko, kar je izjemno naporno. Potrebno je poskrbeti za lepe noge, roke in nohte, kar pri kozmetičarki uredim enkrat tedensko. Vsake tri tedne odidem na nego obraza, ker me je strah, da bi se mi zaradi načina življenja in močnega pudra, zamašile pore in pojavile nečistoče na obrazu. Privoščim si tudi nego proti celulitu, skušam ga kar najbolje obvladovati in to vse vzame veliko časa. Ko sem v domačem Zagrebu, potem vsako jutro odidem na trening z osebnim trenerjem in to rutino ohranjam že nekaj let. Prvič sem odšla v telovadnico, ko sem imela 33 let, zdaj jih imam 37, ker se opazila, da sem se nekoliko zredila in si nisem mogla zapeti ene od svojih večernih oblek. Nisem se sicer zelo zredila, morda dva ali tri kilograme, a povsem dovolj, da obleke nisem mogla več zapeti in da so mi čez pas začele viseti maščobne blazinice. To je bil zame alarm, da sem nehala s prenajedanjem, izločila sem iz prehrane ogljikove hidrate in začela jesti izjemno kvalitetno prehrano, enkrat tedensko pa se tudi nekoliko pregrešim. V pekarni nisem bila že več kot tri leta, izogibam se sladkarijam, pico jem dvakrat na leto. Obožujem pa mandeljne in indijske oreščke, vsak dan jih pojem pol kilograma, preprosto jih obožujem.

Nikoli nista skrivali, da ste si povečali prsi. V Sloveniji je to še vedno tabu tema, naši estradniki pa to še vedno skrivajo ...
Zakaj bi človek to skrival, saj smo v 21. stoletju in zakaj si nekdo ne bi popravil na sebi tistih delov telesa, ki mu recimo niso všeč. Nisem jaz kriva, da sem se rodila ravna kot deska, počutila bi se krivo, če bi si na svojo drobno konstrukcijo namestila dojke košarice D ali E. A jaz sem si naredila zgolj manjši popravek prsi in še vedno je vse videti zelo naravno in predvsem ženstveno.

Ne vem kako je v Sloveniji, a recimo na Hrvaškem številne ženske odhajajo na lepotne popravke. Ženske, ki delajo na pošti, v trgovini, na uradih odidejo do lepotnih kirurgov in si popravijo stvari na sebi, ki jim niso všeč. To je na Hrvaškem povsem normalno in prav nič neobičajno in konec koncev so ti lepotni popravki postali tako zelo dostopni, da si jih lahko skoraj vsak privošči. Pri nas skoraj ne obstaja ženska, ki se ni vsaj malo popravila. Na Hrvaškem velja, da si malo neumen, če si nisi popravil stvari, ki na tebi niso videti optimalno.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Sonja Javornik: Živali so najboljši antidepresiv

Publicistka in strokovnjakinja eksperimenta Poroka na prvi pogled Sonja Javornik je že od nekdaj velika ljubiteljica živali. Njeni spomini so polni zabavnih prigod, danes pa ji lepša življenje mačji kosmatinec Barni.

Na Hrvaškem je recimo tako zelo veliko pravilno in nepravilno popravljenih ustnic, da tega med seboj sploh več ne komentiramo.

Sama najraje odhajam na nego s kisikom, ker mi osveži kožo in me naredi bolj mladostno. In takšna nega je pri nas nekaj povsem običajnega, saj na to nego prihajajo ženske iz vseh družbenih slojev, to je nekaj povsem normalnega in običajnega.

Pred nekaj meseci ste doživeli nič kaj prijetno izkušnjo, ko so bili v času vašega dopusta na vašem naslovu roparji. Kako se zdaj počutite v svojem stanovanju, kako je živeti v njem?
Nikakor se ne da živeti v tem stanovanju. Težko vam opišem kakšni občutki me prevevajo, ko pridem v stanovanje, ne morem spati sama, kljub temu, da si poskušam razumsko razložiti, da me še enkrat verjetno ne bodo oropali, saj so mi prvič pobrali vse, kar je bilo za pobrati. A ta občutek, da je bil nekdo v vašem stanovanju in da nekdo lahko s takšno lahkoto vstopi v vaše stanovanje, to je zares grozen občutek.

Kljub temu, da je od ropa že tri mesece, jaz nikakor ne spim sama v stanovanju in vgradila sem vse mogoče kamere in alarmne naprave. Verjetno imam več varnostnih kamer, kot jih imajo na televiziji (smeh).

Roparji so zdaj že nekaj časa za zapahi, ker so jih po 20 dneh našli, a jaz nimam nič od tega, saj svojih stvari nisem dobila nazaj. Žal mi je, da sem videla roparje, ker imam zdaj te obraze ves čas pred očmi. Ne vem koliko časa so bili v mojem stanovanju, so si pa postregli s salamo, mlekom, red bullom in rumom. Vsekakor čudna kombinacija hrane. Kdo ve kako dolgo so bili v stanovanju. Kasneje smo stanovanje razkužili od poda pa do stropov, a še vedno so prisotni zelo slabi občutki.

Vas je strah, ko ste doma in zaslišite kakšne zvok in drugega prostora?
Tudi tuširati se ne grem brez mobitela. Vedno ga imam poleg sebe in vse številke varnostnih služb so v telefonu shranjene pod hitro izbiranje.

Grozen občutek. Zdrznem se na vsak najmanjši šum. Govorila sem s številnimi, ki se jim je to zgodilo in dejali so mi, da vreme celi rane in da bo sčasoma boljše in lažje. 

Nikoli niste skrivali, da si želite okusiti čare materinstva ...
Imam obdobja, ko si neznansko želim postati mama in potem obiskujem vse svoje prijateljice in razvajam in opazujem dojenčke. Maham jim in jim na ulici pošiljam poljubčke. Pridejo obdobja, ko si neznansko želim postati mamica, potem pa me spet mine in se povsem posvetim poslovnim obveznostim in vse to odmislim.

Si predstavljate, da povsem spremenite svoj način življenja, ko bi enkrat postali mamica?
Mislim, da mi sploh ni jasno, kako bi bilo vse to videti. A, ko bi bila enkrat postavljena pred dejstvo, potem bi se enostavno morala znajti. Ne bom se obremenjevala kako bo, ko bo, pomembno je, da je dober očka in da je potem vse lažje.

V zadnjem času so hrvaški mediji polni zgodb o vašem ljubezenskem brodolomu.

Nikoli nisem zanikala, da sem v razmerju z osebnim asistentom, ker mi je bilo tako zelo absurdno, da bi zanikala nekaj takega, kar je tako zelo očitno, da ni resnica. Kasneje so tako mediji napisali, da sva z Markom tudi zaročena, a na mojem prstu nikoli niso videli zaročnega prstana. In potem je šlo vse skupaj tako zelo daleč, da sem pred dnevi v medijih prebrala, da nisem več v razmerju z njim in da se je on v središču Zagreba pojavil z drugim dekletom. Ob vsem tem pa me recimo nihče ni vprašal za moje mnenje, novinarji so samo dodajali in sestavljali zgodbo kakor je njim najbolje ustrezala. Moja napaka je, da tega nisem že v kali zatrla in potem verjetno do tega medijskega pompa nikoli ne bi niti prišlo.

Mediji me nikoli niso videli z njim, nikoli naju niso ujeli v nekih intimnih trenutkih, nikoli nisva bila skupaj na potovanjih in kakšen bi to potem bil zaročenec, če nisva nikoli nikamor šla. A to nikogar ni zanimalo, ker je bilo bolj pomembno in bolj zabavno napisati takšno zgodbo.

Kakšen je vaš tip moškega?
Rada imam starejše moške, ki imajo za seboj že neko življenjsko izkušnjo, vsekakor ne morem biti z nekom, ki me bo ves čas poneumljal. Name je zelo težko narediti vtis, ker sem v življenju doživela že toliko enih stvari. Od partnerja pričakujem, da name naredi vtis, da ga lahko občudujem in da je pameten. Lepota pa mi nikakor ni pomembna. Ne želim recimo priti v eno od restavracij, kjer bodo potem dejali, da je to fant od Maje Šuput, jaz si želim, da sem jaz dekle od nekoga.

Še posebej sem alergična na modo. Ne prenesem, če ni urejen in če mu recimo manjka kakšen zob.

Moške načeloma najdem izven Hrvaške, na Balkanu to ni to. No, s Slovenci sicer res nimam kakšnih velikih izkušenj, je pa res, da je bil prvi fant s katerim sem se poljubila Slovenec iz Brežic, poljubila pa sva se v fičotu. Na Hrvaškem pa me enostavno ne zanima, da bi imela s komurkoli razmerje, saj vse poznam in v trenutku bi bilo to potem v medijih.

Ali imate trenutno kakšno simpatijo?

Ja, a nič resnega. Zgolj simpatija. Zgolj to, da se nekomu javite, ko pristanete na letališču, po tistem, ko staršem napišete sporočilo.

Od kod prihaja? Je Hrvat?
Ne ni.