Saša, bližajo se toplejši dnevi, s tem pa, predvidevam, tudi več nastopov – kako vse skupaj usklajujete?
Tako kot vsako leto, je nakazano, da bo več nastopov. Seveda je več prireditev na prostem, tako da povečanje je, ni pa zdaj desetkrat več kot v ostalih mesecih. Vedno si vzamem eno obdobje, ko ne nastopam. Za tisti čas, ko gremo na dopust in morda še kak teden vmes, da lahko z Ario kam gremo, predvsem zato, ker zdaj Mihovi starši živijo na Hrvaškem in jih radi obiščemo za par dni. Zna pa biti usklajevanje malo naporno, predvsem ker sva z Mihom zelo raztrgana med delom za Slovenijo in delom v tujini kjer sva avtorja glasbe, komponista, predvsem za tako imenovani šlagerski trg Nemčije, Švice, Belgije ... Glasbo za tisti konec sva pričela delati pred osmimi leti. Trudiva se, ampak je bilo zelo težko. Osem let sva delala praktično zastonj, moraš si nabrati reference, ker dokler jih nimaš, noben ne bo poslušal tvoje pesmi. Vztrajati je treba.

Letos boste nastopili tudi na prvi Roštiljadi in Pozdravu poletju, ki ga organizira Radio Aktual, se že veselite tega nastopa?
Tega nastopa se res velim, ker samo dejstvo, da gre za pozdrav poletju, je meni zelo pomemben mejnik v letu. Sama imam zelo rada poletje in taka prireditev je tako, kot da rečemo, da se začenja tisti najboljši del leta. Res sem prepričana, da bo to postalo tradicionalno in da bo iz leta v leto to postala večja prireditev. Zdi se mi, da ljudje potrebujemo neke take označbe, da ni vse skupaj siva megla.

Se sami radi udeležujete roštilj piknikov?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Družabnih, medijskih prireditev se ne udeležujem prav veliko, ker mi čas to zelo malokrat dopušča. Ko pa ga imam, mi pa zelo veliko pomeni čas s prijatelji in družino. Tega poleti velikokrat posvetim žaru in roštilju. Mi je povsem vseeno, kaj takrat pečemo. Bistveno je, da je ta občutek, da si vzamemo čas za pomembne stvari, da se odklopimo, da ne mislimo na nič, da se hecamo ... Seveda je super, če je kakšna dobra hrana, ampak mi je pa všeč tudi, če imamo zgolj pečen kruh z namazi.

Sodelovali ste v seriji Dragi sosedi, razmišljate o vrnitvi na televizijo?
Težko rečem, ker vsakokrat od projekta do projekta pustim, da me življenje nosi po svoje. Ker sem ugotovila, da lahko v življenju zelo veliko načrtuješ, tako kot dan, ga načrtuješ, a se odvije po svoje, zato raje pustim, da me potegnejo stvari, da me prepričajo. Tako kot za oj naslednji glasbeni projekt, ki bo popolnoma drugačen, kot je bil zamišljen. Zadnji hip smo se odločili. Pesem me je tako potegnila, da sem rekla to je to. Ne bom zdaj mislila na to, da imamo svojo pesem že skoraj dokončano in da je super, ne, gremo zdaj čisto na drugo stvar. Tako je bilo tudi vedno pri televiziji. Vedno sem bila prepričana, da ne bom več na televiziji, potem pa, ko so mi predstavili projekt, sem pa vedela, da me je potegnil in sem pri njemu ostala. Sigurno bom na televiziji še delala, saj mi je to delo všeč, je pa res, da so ti projekti kar naporni, saj ti vzamejo veliko časa in vedno ga ne moreš sprejeti.
Drugače pa ta izkušnja z Dragimi sosedi pa je bila res tako prisrčna in luštna ter zelo spontana. Jaz sem pričakovala, da bo scenarij napisan od pike do vejice, v resnici pa se je snemanje odvijalo tako, da sem res uživala. Imeli smo samo okviren scenarij, ki je bil od posnetka do posnetka čisto drugačen. Moram reči, da je bila ekipa fenomenalna in z veseljem še kdaj.

Bi še enkrat sodelovali z njimi?
Ja, saj so me takoj vprašali, če bi še prišla. Ampak smo malo ugotavljali, da ne bi bilo smiselno prej kot v naslednji sezoni. Če bo čas dopuščal in če bodo ideje takšne, da bi bil moj lik dobrodošel, absolutno.

Omenili ste novo pesem, ki jo boste izdali skupaj s hrvaškimi izvajalci. Pesem je že končana – kje se je zalomilo, da je še niste izdali?
Ne bi vedela (smeh). Nazadnje, ko smo se slišali, so mi povedali, da videospot še ni tak, kot je bil zamišljen. Ker je bil posnet na nekoliko nenavaden način. Ni čisto običajen in zahteva nekoliko več časa. Oni pa so navajeni, da gre pesem ven istočasno z videospotom. V Sloveniji velikokrat naredimo tako, da damo najprej ven pesem, videospot pa šele čez mesece. Tam pa ne, zdi se jim zelo pomembno, da gre vse ven istočasno. Glede na to, da pri njih na nek način gostujem v projektu, sem se pustila prepričati.

Ste zelo dobrovoljna oseba, česa pa vi pri ljudeh ne marate?

To, če opazim, da niso dobronamerni. Predvsem to. Vsako leto, ko si starejši, bolj razumeš to, da smo si ljudje res različni. Vsako leto se mi zdi bolj, da dopuščam to različnost in razumem tudi to, da so ljudje, ki so meni najbližji in jih imam najraje na svetu, da o kakšnih stvareh razmišljajo drugače kot jaz. Nimam več občutka, da bi mi en človek moral dati vse, kar bi si sama želela in se mi zdi, da postaneš zadovoljen, ko vidiš, kaj ti dajo v resnici.

Resnično pa ne razumem in ne dojamem ljudi, ki so zlobni drug do drugega, do šibkejših, do otrok, do starejših, do bolnih, do živali … Želodec in srce se mi stisneta v eno kuglico in te stvari me res prizadenejo, da jim prav težko sledim. Sama nimam problema s tem, da prijavim nekoga, za kogar se mi zdi, da grdo dela s svojo živaljo ali pa ne reagira na to, da pokličem in povprašam ter poskušam tej živali narediti boljšo situacijo. Z bližnjimi prijatelji se zelo rada pogovarjam o zasebnih stvareh, saj sem mnenja, da si lahko veliko izmenjamo, saj morda nekdo opazi, da tudi jaz naredim nekaj narobe in se tako veliko pogovarjamo tudi o vzgoji in poizkušamo biti iskreni en do drugega. Torej ja, boli me predvsem takrat, ko ljudje niso dobri. Vse ostalo lahko razumem. Tudi, ko se mi kdo zlaže. Ker se mi zdi, da ima svojo logiko, zaradi katere mi takrat ne pove resnice. Je pa dejstvo, da vem, da ljudje, ki z mano govorijo resnico, so tisti, ki so si z mano blizu. Tam, kjer ni prostora za resnico ni prostora za bližino.

Ste kdaj o sebi prebrali kak zelo grd trač, ki je bil seveda še lažen?
Ja, so trači, ki so nesramni, pa so morda blizu resnice. Vseeno pa te zabolijo. Želiš si, da tega ne bi napisali ali pa da ljudje tega ne bi vedeli o tebi. Noben od nas ni popoln in vsi te nepopolnosti želimo morda niti ne skriti, ampak jih narediti neopazne. Ko pa si medijska osebnost vsak tvoj spodrsljaj postane večja novica kot tvoj uspeh. Sem pa, predvsem v preteklih letih, doživljala veliko laži. Ni mi bilo jasno, čemu je to namenjeno, oziroma, zakaj se ta oseba ni pozanimala, saj mi je sčasoma postalo jasno, da ko neko novico zanikaš, s tem narediš zelo malo. Prvotna novica ima 100 % dosega, tvoje zanikanje pa zgolj 30 % prvotne publike, na koncu pa s tem samo še spodbudiš širjenje prve novice. Ja, včasih so me stvari zelo prizadele. Moja mami pravi, da ne bo nikoli pozabila, koliko sem prejokala in se sekirala, kako sta mi vedno govorila, da naj delam nekaj drugega.

Vaša hči bo letos stara že 8 let – že kaže kakšno zanimanje za glasbo?
Obožuje glasbo. Težko bi rekla, koliko je nadarjena. Zagotovo pa ima izreden občutek za ritem in melodiko. Pleše zelo dobro in zelo rada, moram reči, da zaenkrat raje pleše kot pa poje. Ves čas pa dobiva neke čudne ideje, za katere ne vem, od kje ji. Posluša kakšno Ariano Grande pa Taylor Swift … Ves čas mi hodi kazati pesmi in mi govori ‘veš mami, jaz mislim, da bi vidva z očijem naslednjo pesem zate kaj takega narediti.’ Hecno se nama zdi, kako glasba vedno najde ljudi. Aria doma res največ posluša glasbo, ki jo delava zame, za najine glasbene kolege v Sloveniji in za šlagarski trg, ki je res zabavna šlagerska glasba. Res se mi zdi to zanimivo in jo spodbujava k temu, da najde glasbo, ki je všeč njej.

Komu od vaju je karakterno Aria bolj podobna?
Vizuelno že zdaj veva, da ni podobna nobenemu. Karakterno pa je kar obema. Ponosna sem na to, da je tako empatična pri svojih letih. Da se ji zdi prijaznost velika vrednota, ki se v sodobnem svetu, zaradi tekmovalnosti izgublja, pomemben pa je le še individualno uspeh. Jaz se čudim, da če so ljudje okoli tebe nesrečni, prestrašeni, živčni in na robu preživetja, kako si lahko ti znotraj tega srečen. Ne moreš biti. Res se mi zdi, da vplivamo en na drugega in če skupaj ustvarjamo boljši svet, smo skupaj lahko bolj srečni. Se mi zdi, da Aria, čeprav tega ne razume na tak analitični način, gleda na to, da so ljudje okoli nje zadovoljni. Je pa tak zelo vesel, radoživ otrok. Je zelo odprta do drugih ljudi in predvsem brez treme.