Glede na to, da ne govori prav rad o sebi, bi lahko rekli, da raje poje, kot daje intervjuje. Ampak za slovenske oboževalce se vedno rad potrudi tudi glede tega.

Kako ste kaj?

Glede na to, koliko let že imam, lahko rečem, da sem izvrstno.

Ste eden tistih, ki pravijo, da so vsako leto boljše?

Ne bi rekel, da sem boljše, da je življenje lepše, vendar se ga da prenašati. Preživel sem že mnogo let in še vedno se počutim dobro. Moja energija je dobra, svoje baterije pa še vedno polnim enako: na morju, z ribolovom in v krogu družine. Še vedno se odpravim na ladjo junija, uživanje na morju pa se konča konec novembra. Malo sem podaljšal čas dopusta, prekinem ga le, če grem v Ameriko ali Avstralijo.

Poletja preživljate na morju, zato nas zanima, ali ste opazili kakšne spremembe vremena? Vas je strah globalnega segrevanja?

Spominjam se, da je bilo vreme zelo podobno zdajšnjemu, tudi ko sem bil otrok. Vendar pa je danes kakšna vremenska sprememba hitrejša ali pa se temperature hitreje spreminjajo. Vreme je postalo malo bolj ekstremno, to je gotovo razlika.

Kako spretni ste na morju?

Z morjem se ne moreš boriti, ker je morje močnejše in nepremagljivo. Morju se moraš prepustiti in biti zelo previden. Tudi sam sem se že večkrat znašel v nevarnem položaju in bi lahko končal na dnu morja. Rešila me je predvsem sreča.

Kako komentirate, da ste še vedno tako priljubljeni pri ženskah?

Morda imam več ženskih hormonov. (smeh) No, če se malo zresnim – vzrok bi lahko bil, da ženskam nisem nevaren. Ko me vidijo, se spomnijo na kakšno romantično pesem, ob kateri so se zaljubile, in jih torej spomnim na prijetne trenutke v življenju.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Sonja Javornik v vlogi kupida: Kljub slabim izkušnjam verjame v ljubezen

Vloga svetovalke v oddaji Poroka na prvi pogled je Sonji Javornik pisana na kožo. Novinarka, pisateljica in predavateljica je namreč med svojimi prijatelji znana kot izredno intuitivna, neposredna in dobronamerna oseba, h kateri se mnogokrat zatečejo po nasvet in pogovor.

Ste bili vedno tako priljubljeni pri ženskah?

Ne, to je prišlo z leti, ko sem postal bolj moder, pameten.

Torej ženske iščejo pametne moške?

V teh letih iščejo le še pamet. (smeh) Pri mojih letih je pač samo še to pomembno.

Kako ste ženske očarali nekoč?

Takrat je bil moj pristop drugačen, saj sem bil za ženske kot otrok. Za mene je bilo to dobro, saj se na otroka pazi, se ga razvaja, za njih pa verjetno malo manj.

Ali ste se skozi leta naučili vse, kar je mogoče o ženskah?

Kje pa! O ženskah nimam pojma, saj so tudi one še neodkrito vesolje. Ženske delajo tri stvari hkrati in vse te tri stvari delajo dobro, moški pa eno stvar, in še to slabo. Kako je to mogoče, mi kljub letom še ni jasno.

Ali ste imeli v karieri sploh kdaj obdobje, ko vam ni bilo dobro?

Morda bi lahko tako poimenoval obdobje, ki se ga sploh ne spominjam (se nasmeji in očitno namiguje na obdobje, ko je malce več popival kot zdaj, op. p.).

Ena vaših najbolj znanih skladb govori o galebu. Ste bili tudi vi kdaj »galeb«?

Ali s tem mislite lovca na ženske? To ni poklic, ampak to nosiš s seboj, ko si na morju. Vsaka dežela, ki ima morje, ima tudi turizem, turistke pa si želijo zabavo. Tudi jaz sem bil del te miselnosti, del turistične lepote. Prostovoljno sem zabaval turistke in sem bil celo pripravljen plačati za to. Tega je čedalje manj, saj je vse manj denarja. Danes se mladi zbirajo v klubih z elektronsko glasbo, kjer se množica združi v eno, čeprav nihče ne ve, kdo je kdo. Ne osvajajo se, saj si v minuti lahko pošljejo sporočilo in je vse dogovorjeno.

Ali napredek vpliva tudi na poslušanje glasbe pri mladih?

Danes so informacije hitro dostopne, v ogromni množici podatkov pa se veliko stvari izgubi. Tudi za glasbenike je bilo nekoč drugače: včasih je izdaji plošče sledila promocija, posneli smo nekaj videospotov, danes pa pesem preprosto objavijo na YouTubu in to je to.

Ali ste se kdaj vprašali, kaj je skrivnost vaše priljubljenosti?

Razlog je lahko v pesmih, morda v tem, da nisem agresiven, morda pa je razlog v mediteranski folklori, ki ljudem preprosto ustreza. Nimam (še) pravega odgovora.

Našteli ste več stvari, ampak nadarjenosti pa sploh niste omenili! Kaj ni to poglavitno, da ste vi tako izjemni?

Niti ne. Morda je razlog v mojem glasu ali v interpretaciji. Dobro interpretacijo imam, ker verjamem sam sebi, verjamem temu, kar pojem, to pa ljudje začutijo. Drugače sploh ne znam peti. Moj glas ni glas za opero, saj je hrapav, mediteranski glas, ki pa izdaja ogromno čustev.

Ali ste tudi sicer zelo čustven človek?

Sem, hkrati pa tudi zelo krhek. Tega se ne da igrati, saj se igra hitro opazi.

Ste imeli na začetku kariere manj vpliva na izbiro pesmi kot danes?

Imel sem srečo, da so mi že na začetku nosili pesmi, zato sem lahko izbral tisto, kar je bilo blizu moji intimi. Ravno zato je videti, kot da bi pesmi pisal sam. Seveda so tudi mene poskušali usmerjati. Pel sem na primer pesem Copacabana, naslednje leto pa so želeli od mene za festival spet podobno pesem. Povedal sem jim, da bom zapel tako pesem, vendar samo, če bom sam lahko izbral še eno, ki bo meni bližja. Tako sem dobil Galeba.

Za Galeba je bil torej potreben kompromis.

Kompromisi so vedno potrebni v življenju.

Ampak kako gredo kompromisi skupaj s pevci, ki morajo imeti velik ego, da sploh upajo na oder? Kaj ni potem ta ego lahko v napoto pri sklepanju kompromisov?

Prej kot v egu je vzrok v nečimrnosti. Če imaš težave s kompromisi, je bolje, da se ne ukvarjaš s tem poslom. Jaz s tem nimam težav in se mi vse zdi normalno. Lahko pojem in igram, ker je to moj poklic. Je pa res lažje zame, ker sem še pianist, kot za nekoga, ki samo poje, saj nima pravega glasbenega znanja.

Torej je tudi za pevca pomembna neka širina?

Ne moreš biti dober slikar, če ne znaš mešati barv. Če ne veš, skozi katere harmonije prehaja tvoj glas, tega ne moreš pravilno uporabljati. Stevie Wonder je slep, vendar pravi, da v svoji glavi vidi vse barve. Bolje kot poznaš svoj glas, več lahko z njim narediš.

Faraoni so vas nekoč spremljali na odru. Povedali so mi, da so vedno morali znati vseh sedemdeset skladb iz repertoarja, saj vi nikoli niste imeli vnaprej pripravljenega vrstnega reda.

Kadar me spremlja velik orkester, moram imeti vnaprej določen vrstni red, saj imajo glasbeniki zložene note po vrstnem redu. Sicer pa izberem pesem, ki mi tisti trenutek pade na pamet. Morda je mojim glasbenikom res težje, vendar sem prilagodljiv in me ne moti, če vstopijo v pesem pozneje.

Torej niste zahtevni in diktatorski?

Ne, nikoli. Ne bi rekel, da je to zato, ker bi bil dober človek – preprosto si ne ustvarjam težav po nepotrebnem. Če bi se pojavilo kakšno večje nesoglasje, bi se mu vedno raje izognil. Tak sem že vse življenje. Podoben sem pilotom, ki se raje izognejo oblaku, čeprav imajo začrtano pot, saj bi ta lahko poškodoval letalo. Neumno je, da se težavam ne izogneš, če je to le mogoče.

Če predolgo ignoriraš težave, se lahko naberejo. Ali se vam je tudi to kdaj zgodilo?

Seveda se je, in takrat se pač moram spoprijeti z vsem. Takrat nastrada predvsem živčni sistem.

Čeprav ste upokojeni, še vedno pridno delate. Ali še ne razmišljate o počitku?
Petja ne jemljem kot delo, ampak kot uživanje, zato trenutno ne razmišljam o počitku. Dokler lahko govorim, bom tudi pel.