Za Gregorjem Horvatom je trnova pot, polna vzponov, padcev, notranjih borb in pregaranih treningov. Njegova zgodba še ni končana, je pa srečen, da lahko v ogledalu zre v povsem novo podobo, človeka, ki bi mu bil dobro leto nazaj popoln neznanec. V klepetu nam je razkril svoje občutke in načrte za prihodnost …

Gregor, za teboj še zdaleč ni lahkoten sprehod, pač obdobje, ki ga je zaznamoval napor, odrekanje in borbe s samim seboj. Kako se počutiš sedaj, ko se ozreš nazaj in ko v ogledalu zreš v sadove trdega dela?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

'Ksenija hvala bogu ni več trpela, ni čutila bolečin'

Današnji spletni zapis na temo Kmetije je posvečen Kseniji Sešel. Borki, ki jo je življenje novembra ponovno spravilo na kolena in vse načrte ovilo v temo. Rak je tokrat napadel z vsemi topovi, možnosti, da bi se lahko borila za zmago, pa žal ni bilo več.

Kako se počutim po prehojeni poti? Prehojena pot res ni bila lahka, če bi mi na začetku poti kdo rekel, da je možno doseči to, kar žanjem sedaj, mu ne bi verjel in bi odločno odkimal z glavo. Iz tistega obdobja se namreč spomnim le svojih negativnih misli, negodovanja, pritoževanja, jamranja in nenehnega iskanja razlogov, zakaj neko stvar ne storim ali se je ne lotim. Iskreno povedano je bila moja pot zelo v razsulu – vseh vzponov in padcev fotografije pač ne razkrivajo. A resnica je ta, da je bilo minulo obdobje večinoma prepleteno z borbo s prehrano (zelo rad sem imel mastno in mesno hrano). Sicer pa lahko ob koncu sklenem, da je bila moja pot super, dobil sem priložnost v oddaji TBLS, vseskozi spoznavam veliko novih ljudi, poleg tega pa se ne zapiram več pred svetom, kot sem to počel prej. Življenje končno zajemam s polno žlico, pri čemer me spremlja želja po novih izzivih in dogodivščinah. Komaj čakam poletje 2020, saj vsi vemo zakaj, kajne? (smeh)

V minulem obdobju nisi doživel le vizualno, pač pa tudi osebnostno preobrazbo. Kako na vse skupaj gledajo tvoji najbližji, torej družina in prijatelji?

Moram reči, da so odzivi na 'novega Gregorja' fenomenalni. Starša in celotna družina mi stojijo ob strani že od samega odhoda v šov – upali so celo na zmago, a se žal ni izšlo. (smeh) Drugače pa tudi ožji prijatelji in vsi, ki me spremljajo po socialnih omrežjih, pohvalijo vztrajnost, predanost in vse, kar sem do sedaj storil na sebi. In za te besede sem vedno hvaležen. Je pa res, da edino kar res šteje, je moja glava in pa moja pohvala samemu sebi za delo, ki je bilo storjeno in ki še bo.

Gregor, tole je res pohvale vredno. Ampak zakaj praviš, da tvoja zgodba še ni končana? Kaj si si zadal za prihodnost?

Izzivi za prihodnje? Moram reči, da me je večina nekako povezovala z osebnim trenerstvom, a moram povedati, da se na njihovo razočaranje ali veselje, v tem poslu ne vidim. Bi mi pa zelo velik izziv predstavljalo to, da bi lahko ljudi motiviral na drugačne načine. S tem mislim to, da se ne bi zadovoljili z manj, kot si zaslužimo (je pa res, da je pri tem potrebno obilo dela). Lahko pa vam za konec omenim, da se načrti v zvezi z zaposlitvijo, ki mi predstavlja izziv, že odvijajo. Le malce še moram potrpeti. Seveda pa bi si rad v prihodnosti uresničil tudi ostale življenjske načrte, rad bi se namreč preselil na svoje in si ustvaril družino. Sicer pa večino splošnih izzivov nekako povezujem s fitnesom in s street workoutom, ki mi dnevno predstavljata izziv, saj si iz dneva v dan želim biti boljši, tako pri ponovitvah, serijah, kot pri samem videzu.