"Zelo počasi sem hodila ob kolesu od glavnega vhoda pred gimnazijo Poljane proti domu. Da bi ja ulovila še njega, preden je šel na avtobus in da bi ja lahko spregovorila z njim tistih zadnjih nekaj besed v dnevu. In se je ustavil. Direktno nasproti glavnega vhoda in vseh starejših letnikov, ki so po pouku nažigali ročni fuzbal na terasi lokala čez cesto. Jaz sem se pa ultrafrajersko vsem na očeh usedla po strani na prtljažnik kolesa, z najtežjo torbo na hrbtu, ki me je kot želvo zvrnila na tla. Pred njim. In vsemi drugimi. Še vedno sva kasneje hodila kar nekaj let," je za revijo VklopStop razkrila Ula.