»V depresiji sem spoznala, da igram vlogo, ki mi že dolgo ne ustreza več,« je Brigita Langerholc povedala za revijo Obrazi. »Igrala sem nekoga, kdor v resnici nisem bila. Igrala sem vlogo vedno nasmejane ženske, znotraj sebe pa sem bila globoko nezadovoljna. Čeprav sem imela na videz vse: zaročenca, stanovanje, denar, kariero … Depresija me je spodbudila, da sem začela kopati in raziskovati po sebi ter ugotavljati, zakaj je do nje sploh prišlo. Pokazala mi je, kje v življenju imam majave temelje; majavo je bilo partnerstvo, saj sva s soprogom partnerske vzorce prenesla iz svojih primarnih družin in niso najbolje delovali,« je še dodala. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Malokdo ve, kaj navdušuje Taro Zupančič

To, da je vsestranska Tara Zupančič motoristka, že vemo. A le malokdo ve, da je navdušena tudi nad MotoGP-jem.

Za revijo Obrazi je spregovorila tudi o svoji družini. »Moja družina je bila prava Addams Family, pravzaprav bi se Adamsovi lahko celo skrili pred njo. Med drugim je imela pomembno vlogo v mojem življenju moja teta, ki mi je privzgojila ljubezen do živali in narave ter mi ključno pomagala, ko sem zbolela za depresijo. Spodbudila me je, da smo se za nekaj časa preselili v njeno hišo na deželo. Dežela in narava sta bili pomembni zdravilki. No, in potem je bilo zame rušilno tudi prepričanje, da nimam pojma o materinstvu.«

Zakaj? »Nisem znala kuhati, zato sem se obremenjevala s prepričanjem, da sem nesposobna. Nisem znala ravnati z denarjem, ker sem ga imela vedno v izobilju. Bila sem ena od tistih finančno nepismenih športnikov. Z družino smo skoraj doživeli bankrot, banke so bile tik pred tem, da nam vzamejo stanovanje … Skratka, dogajal se nam je kaos za kaosom. Depresija je bila torej nekakšno čiščenje znotraj mene in poziv, da moram nekaj spremeniti. Najprej sem začela brati knjige o osebni rasti in podobnih tematikah, saj nisem imela denarja za psihoterapije, za osnovno psihološko pomoč pa tako ali tako vemo, kako zelo dolgo se v našem zdravstvenem sistemu čaka nanjo. Tu in tam sem obiskala kakšno delavnico za samopomoč, kjer sem spoznala, da lahko delujemo in živimo tudi zelo drugače od tega, kar sem do takrat poznala, vendar mi tega ni nihče pokazal. Na takih delavnicah sem prvič spoznala, da obstajajo ljubeči odnosi, tam sem namreč naletela na pare, pri katerih se je videlo, da se ne pretvarjajo. Da se imajo resnično iskreno radi. Jasno mi je postalo, da želim tudi sama imeti tak odnos s partnerjem.«

In kaj je naredila? »Odločila sem se, da bom ukrepala, zato je bila prva stvar, ki sem jo po tem spoznanju naredila, najem varuške. Prve honorarje, ki sem jih dobila, ko sem odprla podjetje, sem tako namenila varuškam, da sva z možem lahko šla enkrat na teden po svoje in si posvetila čas. To je bila najboljša naložba vseh naložb, ki sva jo namenila drug drugemu, in to je trajalo kar šest let, tudi med mojo depresijo. V tem času nikoli nisem jemala antidepresivov, ker nisem verjela vanje. Pri svoji mami, ki jih je jemala kar nekaj let, sem namreč videla, da ne delujejo najbolje. Verjetno sem depresijo »preslikala« kot družinsko diagnozo. Spoznala pa sem, da mi zelo pomaga meditacija. Že 10 minut meditacije mi je pomagalo, da sem bila bolj umirjenja in dejansko sem manj kričala na otroke. Skratka, spoznala sem, da moraš najprej postaviti trdne temelje znotraj sebe, šele nato lahko to znanje razdajaš v svet. Delo na sebi je največ vredno, sama sem največ sredstev vlagala prav vase, v svojo rast in razvoj. Nekatere ženske investirajo v botoks, jaz pa v svojo notranjost. Odkrila sem veliko ljubezni do sebe, za katero prej sploh vedela nisem, da obstaja in da si je ne namenjam. Ne nazadnje sta ekstremni šport in preobremenitev telesa daleč od ljubezni do sebe. Na tej poti odkrivanja ljubezni do sebe sta mi zelo pomagala Marjan Ogorevc in terapevt Izidor Gašperlin. Naučila sem se opuščati tudi svoj perfekcionizem,« pripoveduje Brigita.