Film Vesna (1953) velja za prvi slovenski film s sodobnim videzom in hollywoodskim učinkom kot tudi za prvi slovenski nepartizanski romantični meščanski film. Režiral ga je češki režiser František Čap z vzdevkom Franta, ki je iz glavnih igralcev - Metke Gabrijelčič in Franeka Trefalta ustvaril filmska zvezdnika. Metka Gabrijelčič je vlogo Vesne oz. Janje prevzela v času študija na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Scenarij je spisal pesnik in pisatelj Matej Bor, glasbo pa Bojan Adamič. Za razmere takratnega jugoslovanskega filma je imela Vesna izjemen obisk v kinematografih, dobila je tudi znatno mednarodno distribucijo. Film tako ostaja primer najuspešnejšega slovenskega popkulturnega fenomena 20. stoletja.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Slavje ob koncu 3. sezone: Kaj se dogaja v Zaglavah?

Potoku solza je sledilo veselje in najbolj pričakovan dogodek serije Botri, s katerim so zaključili 3. sezono.

Vesni je leta 1957 sledila romantična komedija Ne čakaj na maj, ki predstavlja nadaljevanje filma Vesna. Če filmska zgodba Vesne pripoveduje o treh srednješolcih, ki se skušajo dokopati do matematičnih nalog prek profesoričine hčerke, ki jo imenujejo Vesna, pri čemer se dijak Samo vanjo zaljubi, v nadaljevanju filma srečamo Vesno in Sama pred novim ljubezenskim zapletom. Scenarij za film je spisal Čap, za glasbo pa je poskrbel Borut Lesjak. Napisal je tudi skladbo Ne čakaj na maj po besedilu Franeta Milčinskega, ki jo je izvedla Olga Bedjanič.

Metka Gabrijelčič je zaigrala še v filmu hrvaškega režiserja Branka Bauerja Milijuni na otoku (1955) in leta 1957 v francoskem filmu Mauricea Clochea Ko pride ljubezen (1957), včasih naslovljenem tudi kot Pariški vrabčki. Pozneje se je iz filmskega sveta umaknila. V nekem intervjuju je povedala, da ji svet filma preprosto ni bil blizu, da je bila bistveno bolj suverena v poklicu, za katerega se je izučila in ga tudi ljubila, zato je raje, kot da bi bila igralka, delala kot gradbena inženirka. 

"Ni bilo več razloga, da ostanem v filmu. Čas študija je minil, morala sem se umiriti," je pred leti v enem izmed redkih intervjujev leta 1974 za tuj medij Yugopapir povedala igralka, ki se uradno v javnosti ni več pojavljala. Zelo hitro se je poročila in se tudi zaposlila kot inženirka, najprej v Industrijskem biroju in kasneje kot strokovna sodelavka v podjetju SIJ ACRONI, podjetje za proizvodnjo jekla in jeklenih izdelkov.