Pestrost tega sadja je precejšnja, pri tem pa mnogi niti ne poznajo kaj drugega kot vrtne jagode in morda še borovnice. Torej kaj sploh uvrščamo med jagodičje?

Naštejmo samo najbolj pogosto gojene in v naravi rastoče sadne vrste, ki jih lahko uvrstimo med jagodičje. To so že omenjene vrtne in gozdne jagode, gozdne in ameriške borovnice, maline, robide, ribez, kosmulje, aronija, murva, pa tudi divje sadne vrste, kot so črni bezeg, rakitovec, drnulje, jerebike, šipek in še marsikaj.

Superživila rastejo tudi pri nas

V zadnjih letih so se tudi na našem tržišču pojavile nove rastline, katerih plodovi prav tako spadajo med jagodičje, nekatere pa ponudniki razglašajo za superživila. Med temi so jagode godži in sibirske borovnice. Manj znani so razni križanci med malinami in robidami ter različnimi vrstami ribeza.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Umrla je Manca Košir

Kot poroča RTV Slovenija se je poslovila dolgoletna novinarka in publicistka Manca Košir.

Zanimivo je prisluhniti radijskim oddajam, v katerih strokovnjaki odgovarjajo na vprašanja poslušalcev glede težav pri vzgoji jagodičja, podobno je tudi pri prebiranju različnih spletnih forumov. Ljudje se hitro navdušijo nad novostmi, še posebno če slovijo kot superživila. Kupijo sadike in se kmalu znajdejo sredi težav, ker ne poznajo niti osnovnih pravil vzgoje, čeprav bi se o vsem lahko poučili, bodisi s pomočjo tiskane bodisi spletne besede.

Poznavalci pa nikoli ne pozabijo povedati, da so enako »super« tudi plodovi domačega jagodičja, torej gozdnih borovnic, brusnic, ribeza, robid in malin. A radovednost ljubiteljev se ne zmeni za ta priporočila in trgovci si manejo roke …

Izbire ne manjka niti pri trgovcih

Omejenost s prostorom pri pisanju tega besedila seveda ne omogoča, da bi se posamičnim vrstam jagodičja posvetili podrobneje.

Lahko pa samo opomnim tiste, ki si želijo posebnih, novih okusov, naj se kdaj potrudijo poiskati košarico nabranih plodov, na primer črnega ribeza, svežih malin in robidnic, ameriških borovnic, gozdnih jagod in brusnic, ki jih ponujajo v bolje založenih trgovskih središčih ter prodajalnah sadja in zelenjave. Kdor živi v večjem mestu, bo veliko tega ob ustreznem času našel tudi na domači tržnici.

Le skloniti ali stegniti se je treba

Nabiranje gozdnih borovnic je bila včasih slovenska folklora. Odkar se širijo nasadi ameriških borovnic, seveda »nimamo več časa« za nabiranje v gozdu. Pa čeprav je vsebnost koristnih snovi – antioksidantov v obliki modrega barvila, imenovanega antocian – v gozdni borovnici mnogo večja kot v ameriški.

Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo je črni ribez na petem mestu po vsebnosti vitamina C na seznamu vseh užitnih sadežev sveta, pred njim so le razni eksoti.

Kogar ni strah hoje po gozdnem robu, kakšne praske ali strganega rokava, bo užival v drugi polovici poletja, ko bodo dozorele jagode črnega bezga. Malo pozneje se bodo na drenovih vejah rdečile slastne drnulje (marmelada iz drnulj je zame najboljša marmelada, kar sem jih kdajkoli okusil!). Hkrati bo lahko trgal oranžno-rdeče jagode jerebik, tik pred zimo pa bo mraz izboljšal okus trnulj, sivkasto modrih jagod na črnem trnu.

Sončne poseke v hribih bodo kmalu ponudile obilno bero drobnih, a nepozabno okusnih gozdnih jagod, le skloniti se je treba. Gredice na domačih vrtovih je že zdaj nujno obiskovati vsak dan, da se najemo svežih vrtnih jagod.

Črne, rdeče in bele murve

Škoda, da so murvini plodovi tako občutljivi za skladiščenje in prevoz, zato jih pač ni nikoli v prosti prodaji. Zato pa se izplača kdaj odpeljati na Kras ali proti morju, poiskati kakšno osamljeno, pozabljeno drevo ter si pod njim umazati roke in ustnice z okusom drobnih plodov, ki ga ni mogoče opisati drugače kot »okus murve«. Lahko bomo celo izbirali med belimi, rdečimi in črnimi plodovi …