Ali ste vedeli, da je od leta 2008 v zobozdravstvenih ordinacijah na Norveškem, Švedskem in na Danskem amalgam prepovedan? In da je v Bruslju Evropska komisija predstavila študijo, v kateri predlaga opustitev uporabe amalgamskih zalivk do leta 2018?
Amalgam v ustih JE nevaren!
Rezultati najnovejših raziskav, ki so jih izvedli strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije WHO, kažejo, da koncentracija živega srebra v slini pacientov z amalgamskimi zalivkami tisočkrat presega maksimalno dovoljeno koncentracijo živega srebra v pitni vodi in je stokrat večja od njene prisotnosti v zraku v onesnaženih industrijskih področjih. Znanstveni podatki so tudi pokazali, da imajo pacienti z amalgamskimi zalivkami toksične koncentracije živega srebra v možganih in ledvicah, kjer se živo srebro lahko zadržuje tudi nekaj desetletij in se tako njegova koncentracija počasi povečuje do toksičnih koncentracij, ki botrujejo številnim zdravstvenim težavam in boleznim. Znanstveniki so namreč ugotovili, da je živo srebro 10-krat bolj toksično kot svinec, ko opazujemo živčne celice. Poleg tega pa ima živo srebro sinergijske učinke z drugimi kovinami, zato je njegova toksičnost potencialno še veliko večja.
Če imate v ustih še vedno »črne plombe«, so morda le-te krive za razjede na ustni sluznici, kovinski okus v ustih, šumenje v ušesih, aknavost, bolečine v sklepih, glivična vnetja, glavobole in splošno slabo počutje, ki se kaže v razdražljivosti, razpoloženjski labilnosti ali celo depresiji. In to so le »lažji« zdravstveni zapleti, ki jih lahko povzroči prevelika koncentracija živega srebra v telesu. Številne znanstvene študije Številne znanstvene študije (med prvimi pionirji znameniti študiji dr. Haleya z Univerze Kentucky in dr. Diane Echeveria z Univerze v Washingtonu) so namreč potrdile povezanost toksičnih koncentracij živega srebra z nevrološkimi in avtoimunskimi boleznimi. Pri tem ne pozabite, da čeprav ste amalgamske zalivke morda že zamenjali za bolj estetske bele zalivke, je živo srebro še vedno nakopičeno v vašem telesu, če pred, med in po odstranjevanju amalgamskih zalivk niste poskrbeli za pravilno odstranjevanje živega srebra iz telesa.
Vsak dan vdira v telo
Kako pravzaprav pride do vdora živega srebra iz amalgamskih zalivk v telo? To se lahko zgodi na več načinov. Nekaj živega srebra enostavno izpari iz zalivk in se z dihanjem absorbira v pljuča, saj amalgam za razliko od zlatih zalivk ni zlitina, temveč porozna zmes, iz katere živo srebro z lahkoto izpareva. Majhne delce amalgama iz zalivke, ki se raztapljajo v slini, pogoltnemo, ti pa se nato prek črevesja absorbirajo v kri, od koder prosto potujejo po telesu. Najraje se ustavijo (nalagajo) v ledvicah, vranici, mehurju, hrustancu in sklepih, zelo pa »imajo radi« tudi ovojnice živčnih vlaken in maščobne snovi v možganih. Živo srebro lahko vdre tudi neposredno v zob ter se preko zobnega živca in vzdolž drugih živcev prenese direktno v možgane, kjer se uskladišči. V primerjavi z amalgamskimi zalivkami so tako koncentracije živega srebra, ki jih vnesemo v telo prek onesnaženega okolja, s hrano in razkužili, tako rekoč zanemarljive. Amalgamske zalivke namreč ves čas »nosimo s sabo«, tudi ko spimo in v čisti naravi ter večinoma že od otroških let naprej. Zato je edina rešitev varna odstranitev amalgamskih zalivk in živega srebra, ki se je nakopičilo v telesu v vseh teh letih, odkar smo dobili prvo »črno plombo«.
foto: Pixabay
Prehaja tudi v posteljico
Živo srebro je zelo agresivna kovina, ki prosto prehaja med krvno-možgansko bariero (zato se tako rada uskladišči v možganih), prav tako pa lahko prehaja v posteljico in tako tudi do razvijajočega ploda. Odstranjevanja amalgamskih zalivk (ko je telo dodatno obremenjeno z živim srebrom) se zato nikoli ne lotevajte v času nosečnosti in ko dojite, prav tako pa se izogibajte razstrupljevalnim dietam in prehranskim dodatkom, ki bi lahko uskladiščeno živo srebro iz tkiv potegnili v kri ter tako pripeljali tudi do ploda oziroma v mleko.
Poiščite ozaveščenega zobozdravnika
Zakaj večina slovenskih zobozdravnikov še vedno trmasto zatrjuje, da amalgamske zalivke niso nevarne, ostaja odprto vprašanje z različnimi možnimi odgovori. Toda na srečo smo uporabniki zobozdravstvenih storitev vse bolj informirani in osebno odgovorni, zato je vprašanje, ki se mu moramo posvetiti, sledeče: kako pravilno odstraniti amalgamske zalivke in nakopičeno živo srebro? Prvi korak je, da poiščete ozaveščenega zobozdravnika, ki se zaveda, da se med vrtanjem po amalgamu sproščajo visoke koncentracije živega srebra, ki so nevarne tako za pacienta kot zobozdravnika. Pri brušenju amalgamskih zalivk namreč nastajajo delci, med katerimi jih je kar 65 % manjših od 1 µm, ki jih zato z lahkoto vdihnemo in ugnezdimo globoko v pljučne alveole, kjer počasi sproščajo živo srebro še dolgo po odstranitvi amalgamske zalivke. Da je amalgam nevaren za zdravje, dokazujejo tudi izredno stroga navodila za delo z amalgamom, ki se jih morajo držati vse zobozdravstvene ordinacije. Osebje ordinacije bi se, če sledi pravilom, moralo skorajda obleči v skafander, da bi se lahko izognilo toksičnemu vplivu predvsem živega srebra, ostanke odstranjenih amalgamskih zalivk pa morajo skladiščiti v posebnih zbiralnikih, ki se nato predajo posebni službi za odvoz, saj se ostanki amalgama tretirajo kot zelo nevaren odpadek. Ironično, to nevarno snov pa nam brez zadržkov vstavijo v usta tudi za dolga desetletja.
Klorofil, čemaž in koriander
Ko ste našli primernega zobozdravnika in se dogovorili za ritem odstranjevanja amalgamskih zalivk (zobozdravniki večinoma svetujejo ne več kot eno amalgamsko zalivko na mesec), je čas za pripravo organizma na povečane koncentracije živega srebra pri in po odstranjevanju. Kakšnih 14 ali vsaj teden dni pred posegom začnite z uživanjem prehranskih dodatkov z velikim odstotkom klorofila, ki ima to čudovito lastnost, da nase veže težke kovine in jih izloča iz telesa, še preden se začnejo nalagati v tkivih. V tem pripravljalnem obdobju strokovnjaki priporočajo okrog tri grame trikrat dnevno – pa naj bodo to zelene alge klorela, klamatske alge ali ječmenova trava. S takšnimi visokimi odmerki vztrajajte še nekaj dni po odstranitvi amalgamske zalivke, potem lahko količino prepolovite, vse do naslednje priprave na odstranitev. Sicer klorofil uživajte vsaj še pol leta po odstranitvi zadnje amalgamske zalivke.
Ko boste odstranili ves amalgam iz ust, se v resnici pravo večmesečno razstrupljanje šele začne. Če ste s klorofilom uspešno »polovili« in odstranili živo srebro iz krvi, še preden se je kam zasidralo, je sedaj čas, da se lotite živega srebra v tkivih, tako da ga vrnete nazaj v krvni obtok. Pri tem se je odlično izkazal čemaž, ki ga lahko uživate v vseh oblikah, tudi kot tinkturo. Kakšna je prava doza čemaža, vam bo pokazalo telo. Če bo količina prevelika, se tudi z dodajanjem klorofila vaše telo ne bo uspelo dovolj hitro in učinkovito razstrupljati ter se bodo pojavili znaki prehitrega razstrupljanja – hemoroidi, izpuščaji ali glavoboli. Vsekakor si za to fazo s čemažem vzemite vsaj dva meseca.
Sedaj se lahko lotite razstrupljanja živčevja, možganov in kostnega mozga, kjer so največje deponije živega srebra, – s koriandrovo tinkturo (od 6 do 30 kapljic na dan oziroma po navodilih proizvajalca), ki odpira živčne celice in tako sproži izločanje živega srebra v kri, kjer ga nato »polovi« klorofil. Tudi v tej fazi (ki naj prav tako traja vsaj dva meseca) bodite skrajno previdni in ne hitite oziroma poslušajte svoje telo. Telesu lahko pri razstrupljanju pomagate s klistiranjem in kopelmi v slani vodi, vsekakor pa ne pozabite, da razstrupljanje ne more delovati, če vaša limfa nima dovolj vode za splakovanje strupov. Dva oziroma dva in pol litra kakovostne vode na dan je minimalni pogoj, če ste se lotili odstranjevanja živega srebra. Ob tem se izogibajte alkoholu, svinjini in hrani, obremenjeni s težkimi kovinami, da organizmu ne nalagate dodatnih razstrupljevalnih nalog.
