Pest oreščkov je zagotovo bolj zdrava kot industrijsko pridelani prigrizki z veliko količino bele moke, sladkorja in množico zdravju škodljivih aditivov. Toda tudi z zdravo malico se lahko zastrupite!

Rakotvorni aflatoksini

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Spoznajte mamo župana Zorana Jankovića: Če se ne bi poročila, bi bila političarka

Ivanka Janković, rojena Potecin, je gospa z veliko začetnico. Ne zato, ker je mama ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ga sicer obožuje. Kompliment si je prislužila kar sama. Ker je znala življenje ter njegove vzpone in padce sprejemati s pokončno glavo in zdravo trmo.

Arašidi, indijski oreščki in pistacije (pa tudi mandlji, lešniki in drugi lupinarji) so poleg fig in drugega suhega sadja, kakavovega zrna, začimb, riža, fižola, sončničnih semen, koruze in drugih žit ter tudi mleka najpogosteje onesnaženi z aflatoksini, ki jih izločajo glive Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus. Gre za močne rakotvorne strupe, ki se razvijejo pri temperaturi od 25 do 32 stopinj Celzija, zato jih pogosteje najdemo v toplih in vlažnih krajih. Do razvoja plesni in izločanja mikotoksinov pogosto pride že na polju (na primer na poškodovanih rastlinah po neurju) ali pa pozneje v skladiščih živil in krme zaradi pretoplih ter preveč vlažnih in slabo zračnih skladišč. In še slaba novica: če s plesnijo onesnažene pridelke posušimo ali/in predelamo pri visoki temperaturi, plesni propadejo, toda mikotoksini (med njimi tudi aflatoksini!) o(b)stanejo, saj jih toplota in procesi predelave ne uničijo. Njihovo razraščanje večina proizvajalcev izdelkov iz oreščkov in pridelkov, ki so pogosti gostitelji plesni in glivic, preprečuje z radioaktivnim obsevanjem, ki zagotovo ne koristi zdravju, in fungicidi, med katerimi jih je osemdeset odstotkov rakotvornih. Ko si torej privoščimo »zdravo« malico, obstaja velika verjetnost, da smo v telo vnesli rakotvorne snovi.

Nepoškodovane in ekološke

In kaj zdaj? Ali naj zato nehamo jesti oreščke in druga tvegana živila? To je seveda nesmiselno, saj bi potemtakem lahko prenehali jesti vso hrano, saj je prav vsaka lahko potencialno okužena s kakšno nevarno snovjo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje, da živila, ki so občutljiva za plesni, še posebno pozorno izbiramo (izvor, datum, način shranjevanja …), saj lahko vsebujejo mikotoksine, tudi če na videz niso plesniva. Kot svetuje Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, v okviru katerega nas potrošnike redno opozarjajo na skrite pasti potrošniške družbe, je najboljše varovalo to, da uživamo zdrave ekološko rasle sadeže in semena, saj se na nepoškodovanih sadežih, ki so rasli na naraven način (brez posiljevanja s kemijo), glivice bolj redko razvijejo. Lončarjeva nas poleg tega opozarja, da ne pozabimo tudi na morebitna gojišča glivic v telesu (kandida in druge), ki prav tako proizvajajo nevarne aflatoksine, in to v veliko večjih količinah, kot jih lahko najdemo na oreščkih in drugih živilih, okuženih s plesnimi in glivicami.

Plesniva živila obvezno zavrzite!

Čeprav so nekatera živila najboljša plesniva (na primer nekatere vrste sira), to še ne pomeni, da vse plesni hrano oplemenitijo. Nekatere vrste plesni vas lahko s svojimi strupi tudi ubijejo! Če torej na skuti, vloženi zelenjavi, pašteti … zagledate plesen, obvezno odvrzite cel lonček oziroma živilo v celoti, saj ne veste, s katero vrsto plesni ali glivic imate opravka ter kako daleč se je razširila, čeprav je videti, da je naseljena le po vrhu.

Skriti v izdelkih

Z aflatoksini okuženi oreščki in suho sadje ter druga tvegana živila pa se lahko skrivajo tudi v izdelkih, kot so: kosmiči, čokolada, piškoti, namazi, mlečni izdelki … Zdravstvena inšpekcija namreč pregleda le desetino oreščkov, ki pridejo iz Kitajske, dvajset odstotkov iz Egipta, zagotovo pa ne vseh izdelkov, ki vsebujejo oreščke in suho sadje. 30. oktobra 2008 so na primer odkrili lešnike, okužene z aflatoksini, toda proizvajalec jih je že vključil v hrustljave mislije s čokolado Embi. Izdelek je seveda moral umakniti iz prometa, toda koliko okuženih izdelkov ostaja »skritih«. Ali proizvajalci sploh testirajo surovine za svoje izdelke, ali morda celo vedo za okuženost in jim je vseeno za zdravje ljudi, ostaja odprto vprašanje. Vsekakor pa je odgovornost na nas potrošnikih, da izberemo modro. Da poleg meril okusa in cene dodamo tudi pomembni merili zdravja in zaupanja blagovni znamki. Zaupate, da trgovine na svoje police že ne bi dajale nevarnih izdelkov? Trgovine zaupajo inšpekcijam in državi, ki določa, kaj sme na police in kaj ne. Glede na to, da pri vsakem nekoliko bolj poglobljenem testiranju odkrijejo kakšen okužen izdelek, je to dovolj, da vemo, da gre žal za sito, ki na police spusti tudi nevarne izdelke. Zato vzemite odgovornost za zdravje v svoje roke in naj vam ne bo žal časa in denarja, ki ga namenite izbiri zares zdrave hrane.