O obliki pridobljene hemofilije smo se pogovarjali s prof. dr. Ireno Preložnik Zupan, dr. med., s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, ki nam je pojasnila, da resda lahko zboli vsak izmed nas, da pa ni nujno, da bolezen spremlja bolnika vse življenje. Ker gre za avtoimunsko dogajanje v telesu, je stanje resda mogoče pozdraviti, žal pa lahko pride do tega, da se bolezen ponovi.

Kaj lahko povzroči pojav pridobljene hemofilije?

»Pojavljanje pridobljene hemofilije ima dva vrha; eden je povezan z nosečnostjo, torej med 20 in 30 letom starosti (1-5 odstotkov primerov), drugi pa s starejšo populacijo (> 60 let). Pri približno 50- odstotkih bolnikov ugotovimo sočasne bolezni, najpogosteje druge avtoimunske motnje (npr.: revmatoidni artritis) ali maligne bolezni, tudi okužbe, dermatološka stanja, povezujejo jo včasih tudi z zdravili (npr. interferon alfa), pri ostalih vzroka ne najdejo (idiopatična bolezen),« pove hematologinja in razloži, da razen drugačne krvavitve pridobljena hemofilija nima specifičnih znakov, ki bi nakazovali na bolezensko stanje.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Od kje izvira prižiganje kresov?

Na predvečer praznika dela bodo po številnih slovenskih krajih potekala praznovanja s postavljanjem mlajev in prižiganjem kresov. Pa poznate pomen prižiganja kresov?

»Krvavitve pri pridobljeni hemofiliji se razlikujejo od krvavitev pri prirojeni hemofiliji. Po resnosti jih lahko delimo od zelo resnih do povsem blagih podkožnih krvavitev ali pa imamo celo bolnike brez krvavitve. Obsežni podkožni hematomi so najbolj značilni in so običajno prvi pokazatelj bolezni. Drugih značilnih znakov ni.«

Morda vas zanimajo še odkritja na področju prirojene hemofilije:

Hemofilija med ženskami: ko genetika preseneti