Večina želi na eni točki spremeniti svoje življenje, a kaj ko je to v resnici včasih tako težko narediti. Ustvarjena je neka rutina, ki četudi ni za nas najboljša, daje nek smisel. Vsaj tako se tolažimo. Tudi ko pride do močne želje po nečem novem, vedno zmanjka poguma. Misli postanejo polne dvomov in strahov, ki velikokrat niso v skladu z realnostjo. Dvom vase poglavitno vpliva na sam proces spreminjanja.

Ja, nič se ne spremeni na bolje kar samo od sebe. Večkrat se dejansko obrne še na slabše. A verjetno je vse strah v resnici narediti tisto nekaj NOVEGA. Kaj če ne prinese želenega rezultata in se na koncu situacija še dodatno poslabša?

Na koncu so vaše misli soočene s težko odločitvijo:

1. Sprejmejo idejo, da morda ne bo šlo vse po planu in vas vseeno motivirajo, da poskusite
2. Sabotirajo vse vaše poskuse spremembe (slabe misli, dvomi, strahovi itd.)

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tomi Meglič si je z dekletom omislil prav posebno tetovažo

Z njo bosta za vedno povezana. Tako ali drugače.

Zakaj sabotirajo? Ker želijo ohraniti status quo in vas s tem po svoje ohraniti varne. Težko jim to zamerimo, mar ne? A vseeno bi bilo bolje, da jim dopovemo, da so naši novi cilji dosegljivi in vredni vsaj poskušanja.

»Vaše misli ne verjamejo, da so novi cilji vredni potencialnega trpljenja in poškodb. Tudi če so vaše trenutne navade destruktivne in slabe, jih vaše misli smatrajo za varne, saj ste še vedno živi.« je povedal Undre Griggs, avtor uspešnice Champions of Change (Šampioni sprememb).

Ravno zaradi tega tudi mnogi po njegovih besedah niso uspešni pri dietah. Šele ko jih doleti srčna kap ali so diagnosticirani z rakom, so pripravljeni brez večjega napora uspešno spremeniti svoje prehranjevalne navade, saj stare v mislih niso več smatrane kot varne. Naenkrat v mislih pride do povezave določene hrane z boleznijo.

A ni to samo pri hrani. Tudi pri pretiranem delu, ki nas popolnoma izčrpa in drugih slabih navadah. Eni so na spremembe pripravljeni šele, ko je dejansko ogroženo njihovo življenje in nič prej. Pa je res treba čakati tako dolgo, če se že lep čas ne počutite dobro?